Zdi se, da dandanes športniki premikajo meje fizikalnih zakonov. Med evropskim nogometnim prvenstvom pa se dogajajo še druge nenavadne stvari.
Prav gotovo ni strelca, ki ne bi prisegel, da je gol pred odločilnim strelom z bele točke bistveno manjši, kot znaša uradni podatek.
Pritisk naredi svoje. Še posebej v ključnih trenutkih. Kako pa se na te pripravljajo izbranci, ki poskrbijo, da pred malimi zasloni uživajo tisti ljubitelji nogometa, ki se sami niso odpravili na stadion? Objavljamo mnenja treh športnih televizijskih komentatorjev Iva Milovanoviča, Gorana Obreza, Andreja Stareta in športne voditeljice, poročevalke Sanje Modrič.
Ali prebirate kritike na račun svojega dela in se nanje odzovete ali tovrstne komentarje raje prezrete?
Goran: Forumov ne berem. Nisem zagovornik, da lahko vsak anonimno izraža svoje frustracije. Ko pa se pojavi človek z imenom in priimkom, je to povsem druga stvar! Vedno si vzamem čas za ljudi, ki pridejo k meni in argumentirano predstavijo svoj pogled.
Andrej: Meni je pomembno, da me ljudje radi poslušajo. Vsakomur, ki se name spodobno obrne, z veseljem odgovorim. Ne maram pa anonimnega pljuvanja.
Ivo: Veliko dam na mnenje ljudi, ki jih poznam. Pogosto se o tem pogovarjam s posamezniki, ki poznajo stroko in zahteve tega poklica. Različnih anonimnih internetnih forumov na to temo pa ne prebiram.
Na področju komentiranja še vedno močno prevladujejo moški. Razlogi za to?
Goran: Ne vem, čeprav smo se o tem že veliko pogovarjali. Moški v prvi vrsti spremljamo igro in občudujemo recimo tehniko Messija, ženske pa se bolj osredotočijo na videz Ronalda. Zdi pa se mi, da pri dekletih ni tiste velike želje, medtem ko mnogo fantov že v mladosti sanja, da bi nekoč komentirali nogomet.
Andrej: Razlog je enostaven – to je še ved-no pretežno šport moških. So pa izjeme. V ZDA je v srednjih šolah nogomet zelo razširjen med dekleti. Položaj na tem področju pa se počasi spreminja tudi drugje.
Ivo: Verjetno bi morali za mnenje vprašati dekleta. Zdi pa se mi pa, da jim malce primanjkuje pravega poguma. Po svetu je kar nekaj posameznic, ki se odlično znajdejo v tem poslu. Verjamem, da je tudi pri nas precej skritega potenciala.
Na katerem evropskem prvenstvu bomo Slovenci lahko spremljali finale, ki ga bo komentirala ženska?
Goran: Vsekakor je pot za dekleta v tem poklicu težja. Upam, da se bo kmalu pojavila ženska, ki bo komentirala nogomet. Če bo delo dobro opravljala, ji bo pameten urednik hitro dal priložnost za spremljanje največjih tekem. Rekel bi, da se bo to zgodilo čez deset let. Nekje že raste to dekle ...
Andrej: Glede na razmere in koliko so punce pripravljene v ta posel vložiti, bi rekel, da leta 2050. V to delo se je treba poglobiti, začeti iz ničle, predvsem pa se mora človek za nogomet zanimati tudi v prostem času.
Ivo: Če bi se določena dama resno zavzela, se to lahko zgodi v naslednjih desetih letih.
Kakšen je idealen športni komentator?
Goran: Zaradi različnih slogov komentiranja idealnega ni. Meni je recimo všeč južnoameriški čustveni pristop. Vsekakor pa mora biti to nekdo, ki bi tekmo na vsak način gledal, četudi je ne bi komentiral.
Andrej: Unikaten, inovativen, zabaven.
Ivo: Ni idealnega. Gre za kombinacijo različnih dejavnikov, kot so poznavanje stroke, znanje jezika, temperament. Vsak je zgodba zase. Prepriča pa tisti, ki zna izkoristiti svoje prednosti.
Ženske ste v športnih programih precej bolj prisotne kot nekoč, kljub temu pa na področju komentiranja še vedno prevladujejo moški.
Sanja: Zanimivo, glede na to, da pravite, da ženske veliko govorimo, ne? (smeh) Ne vem, zakaj je športni reporter oziroma komentator še vedno tako tipično moški poklic. Kar nekako stereotipno je že. A če sodim po izkušnjah iz našega uredništva, se večina žensk v komentiranju niti ne preizkusi. Za takšno neenakovrednost poklica smo tako delno krive tudi same.
Kdaj bomo po vašem mnenju gledali finale evropskega prvenstva v nogometu, ki ga bo komentirala ženska?
Sanja: Če bi hotela odgovoriti na to vprašanje, bi morala imeti že nekaj nadnaravnih sposobnosti. Tudi če bo v bližnji prihodnosti katera ženska tako pogumna in uspešna, da se bo preizkusila v komentiranju nogometa, bo na finale morala še počakati.
So igralci in trenerji prijaznejši do vas ali menijo, da o športu veste manj od moških kolegov in so zato malce vzvišeni?
Sanja: Predvsem sem že dolgo v tej vlogi. Potem na kakšne začetne težave že pozabiš. (smeh) Z odnosi je pa tako – če se novinar spoštljivo obnaša do športnika, se bo tudi ta do njega. Izjeme seveda obstajajo, tako na eni kot na drugi strani. Kakšnih zares velikih težav nikoli nisem imela. Ob tem je Slovenija majhna, večinoma gre za isti krog ljudi, s katerimi si ustvariš določen odnos.
Ali vas kolegi komentatorji kdaj vprašajo za kakšen nasvet?
Sanja: Za nasvete redko vprašamo drug drugega, bolj debatiramo o zadevah. Me je pa za nasvet na zadnjem evropskem prvenstvu vprašal reporter FIBA TV. Zanimalo ga je, kako se izgovarjajo priimki slovenskih košarkarjev. (smeh)
besedilo: Boštjan Belčič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču