Kot režiserka sinhronizacije je sodelovala pri številnih risanih serijah. Znana pa je tudi po tem, da je čudovito uglasbila poezijo svojega dedka Frana Milčinskega Ježka.
Ste dramaturginja, gledališka in televizijska režiserka, performerka in pevka. Na katerem področju ste trenutno najbolj aktivni? In kaj od naštetega vas najbolj izpolnjuje?
V zadnjih letih sem verjetno največ delala kot režiserka sinhronizacij risank na RTV Slovenija. Težko bi rekla, da me kaj od tega izpolnjuje bolj ali manj od česa drugega. Trenutno sem na porodniški in morda bo kazalec, kaj je to, kar me najbolj izpolnjuje, tisto, kar bom najprej začela pogrešati. Na dopustu so to po navadi prav risanke.
Se vaše dejavnosti povezujejo in dopolnjujejo?
Seveda. Vse je ustvarjanje in na ta način je vse povezano. Je pa velika razlika biti na odru ali pod odrom. To se nekako izključuje. Pa ne v izkušnjah ali znanju, ampak v energiji, ki jo potrebujem, da nekoga vodim ali pa da nastopim sama.
Ali ste bili že v otroštvu tako dejavni?
Vedno sem imela veliko zanimanj, ampak v otroštvu je bil to bolj šport. V gledališču sem bila ves čas prisotna, ker me je tja vozil moj oče, kadar je moral delati, pa ni bilo varuške. Tako sem zrasla med lutkami in igralci.
Na dveh albumih ste uglasbili poezijo svojega dedka Frana Milčinskega Ježka. Kako ste izbrali pesmi, s katerimi najbrž dihate že od otroštva?
Moram reči, da vseh od otroštva nisem poznala. Izbrala sem tiste, ki sem jih začutila kot ženska – ljubezenske, ali pa sem jih čutila kot svoje in jih želela po svoje izraziti.
Še vedno čutite strahospoštovanje, ko interpretirate dedkove pesmi?
To sem čutila, ko sem se tega lotila prvič. Zdaj je drugače. Občutki so veliko toplejši in bolj sem sproščena.
Na plošči Od tod do vesolja lahko med drugim prisluhnemo ganljivi pesmi Kaj tak žalosten je tvoj obraz. Je vaš obraz pogosto žalosten ali pa ga pogosteje krasi nasmeh?
V življenju sem imela obdobja žalosti, sicer pa se mi ne zdi, da bi bila pogosto žalostna. V bistvu zelo redko.
Menda ste podedovali dedkov preobčutljiv odnos do sveta. Kaj vas najbolj prizadene in razžalosti?
Prizadene me grd odnos do ljudi, živali in narave. Žičnate ograje so, na primer, rezultanta vsega trojega.
Ste kdaj razmišljali, da bi pisali svoja besedila?
O tem ne razmišljam. To storim. Razmislim pa, ali bi jih objavila. Za zdaj ne. Se mi zdi, da če bi iskala svoj izraz v besedah, bi ga našla bolj v prozi ali pa mogoče v haikuju.
Posegate pogosteje po poeziji ali prozi?
Če govoriva o papirnatem in se izrazim v športnem: 10 : 1 za prozo.
Predvidevam, da zelo veliko delate. Se znate ustaviti in poskrbeti zase?
To sem se morala naučiti. Najprej sem si začela jemati dopust za svoj rojstni dan, potem pa sem začela načrtovati dopust kot novoletno zaobljubo. To počnem že nekaj let in je krasno. Priporočam.
Kako nahranite svojo dušo in srce?
Na morju, vetru ali v gozdu.
Besedilo: Danaja Lorenčič
Fotografija: Goran Antley