Nana Zeneli: Otroka sta zmedena

9. 6. 2011 | Vir: Lea
Deli

Sledi modric na Naninem telesu zaradi udarcev bivšega moža Gene Zenelija počasi izginjajo, a pravi, da jo čedalje bolj boli. Otroka, ki sta še premajhna, da bi ji bila v oporo, pa sta čedalje bolj zmedena.

Nana je posebej za našo revijo spregovorila o vseh posledicah, ki so jo doletele po brutalnem pretepu vpričo njunih dveh otrok: ‘’Fizična bolečina mineva, psihčna verjetno še dolgo ne bo, saj šele zdaj, ko me telo malo manj boli, prihajajo stvari za mano. Boli bolečina, ki jo čutim v srcu, tako je huda. Utrujena sem že od vsega tega, solze so na mojem obrazu in vedno več jih je, smejem se, vendar nisem pristna, vse je ena velika maska.’’

Brez posledic?

Gena je sicer dobil prepoved približevanja, a to je le začasno. Nana je povedala, da se ji še ni poskušal približati ali navezati stika z njo. Ne ve, za koliko časa ima prepoved približevanja, se ga pa zelo boji, medtem ko se ga otroka ne bojita. Nana nam je zaupala: ‘’Če sem si česa želela v zakonu, je bilo to, da imata otroka zdravo otroštvo, da ne bi imela posledic, in srčno upam, da jih ne bosta imela. Trenutno mi nista v oporo, sta namreč zelo zmedena.’’

Nana se še danes sprašuje, le zakaj, zakaj? ‘’Kako zelo sem ljubila tega človeka, pa me nikakor ni hotel sprejeti takšne, kot sem, vedno je v meni iskal napake. Še vedno se sprašujem, zakaj? Saj vendar človeka ne moreš spremeniti. Ljudje me sprašujejo, ali mu bom odpustila. Moj odgovor: Odpuščanje je vstopnica v svobodo! Hudo je tako zame kot za otroka. Veste, najbolj me boli, ker se je to zgodilo pred njima, in vem, kaj to pomeni, vem, kakšne posledice to pusti na otroku, in za to bo poskrbela moja psihoterapevtka Mojca Stonič, ki je strokovno podkovana.

Kmalu bom objavila datum za delavnice in vikende za ljudi, ki so preživeli ali doživljajo kakršnokoli nasilje, za ljudi, ki se borijo z depresijo, fobijami, anksioznostjo. Na delavnicah bova s psihoterapevtko tem ljudem pomagali, da se izvlečejo, da se rešijo, ker rešitve vsekakor so. Spregovoriti je treba, dragi moji, in jaz sem ponosna nase, ker sem na glas povedala, kaj doživljam, s čim se borim. Veliko ljudi se je poistovetilo z mano, veliko žalostnih zgodb imam med svojo pošto na Facebooku ... Ljudje, ni sramotno, treba je imeti veliko poguma, da spregovoriš.’’

Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih