Pevka Natalija Verboten je letošnjo pomlad sklenila s čudovitimi maturantskimi plesi in številnimi nastopi. Čeprav je polno zaposlena in mamica dveh sinčkov, ji z dobro organizacijo uspe skorajda vse. Seveda pa bi bilo veliko težje, če ne bi s tem, kar počne, dihala vsa njena družina.
Natalija, zimo ste preživeli odmaknjeno od javnosti, to pa ne pomeni, da niste delali s polno paro. Kolikor vem, ste imeli kar nekaj nastopov in kar nekaj maturantskih plesov, pri katerih ste bili prisotni. Kako je bilo?
Čeprav sem bila malo manj na sceni, smo v podjetju Bumerang, ki ga imava z možem, zelo pridni in delavni – podjetje se poleg s trženjem mojih nastopov in nastopov različnih drugih izvajalcev ter piarjem za številne druge izvajalce in podjetja ukvarja tudi z organiziranjem prireditev odprtega in zaprtega tipa, profesionalnim ozvočevanjem, razsvetljavo, postavitvijo aluminijastih konstrukcij, odrov, streh, šotorov, videoprojekcij, LED-zaslonov ... Po novem z najemom našega kakovostnega pohištva in profesionalne dekoracije prireditveni prostor spremenimo v popolno pravljico, fantastično kuliso čarobne noči, ki bo razvajala vse čute naročnikov in njihovih gostov. Dejan seveda nenehno širi dejavnosti podjetja, tako doma kot v tujini. Z ekipo in nekaj novimi sodelavci se od letos ukvarjamo s celotno organizacijo in izvedbo maturantskih plesov ter s celotno organizacijo in izvedbo porok. Vse, ki nam zaupajo organizacijo katerega od teh pomembnih in prelomnih dni v življenju, za en dan obujemo v zvezdniške čevlje in jim po njihovih tradicionalnih ali odštekanih željah z našimi bogatimi, dolgoletnimi izkušnjami in dostopnimi cenami pričaramo nepozaben dan kot iz najlepših sanj, kjer bodo seveda glavna zvezda dogajanja.
Je težko organizirati tako velik maturantski ples, kjer pleše več sto maturantov?
Izkušnja je fantastična, celotna ekipa je pol leta trdo delala, da smo pripravili koncept maturantskega plesa, kjer se elementi tradicije in sodobnosti prepletajo v ravno pravi meri, tako kulisa kot ambient in tudi program. Prezadovoljni smo, saj so bili naročniki navdušeni, da smo jim pripravili popoln maturantski ples.
Sami ste svoj maturantski ples doživeli pred številnimi leti. Vaša obleka je bila modre barve ... Kako ste kot del ekipe, ki je pripravljala ta pomemben dogodek, podoživljali te trenutke?
Prav lani smo z nekdanjimi sošolci iz gimnazije Velenje imeli 20. obletnico maturantskega plesa in moram priznati, da je bilo snidenje po 20 letih izredno prijetno, obujali smo spomine iz šolskih klopi. Na maturantskem plesu sem plesala s sošolcem Dejanom, obleka je bila modra, sešila mi jo je šivilja.
So se maturantski plesi od takrat do danes kaj spremenili? So maturantje postali danes bolj zahtevni?
Seveda, časi so drugačni, standard se je tudi na tem področju dvignil ...
Imate to srečo, da je vsa vaša družina vpeta v delo in da vam ob takšnih trenutkih priskoči na pomoč tudi babica, tašča Marika. Kakšen je vajin odnos?
Bolj kot odnos med materjo in hčerko.
Nekako snahe nimajo ravno dobrega odnosa s taščami. Vaš primer je eden redkih. (smeh) Kako vi gledate na to?
Ne bi rekla, da je moj primer eden redkih. Ko se pogovarjam z drugimi snahami, mi marsikatera pove, da se s taščo odlično razumeta. Pa da ne bo pomote – tudi sama sem v preteklosti na svoji koži občutila, kako je, ko sta si s fantovo mamo različni kot noč in dan ...
Kaj pa menite o tem, da si možje nekako vedno poiščejo žene, ki so podobne njihovim mamam?
V našem primeru res podobno razmišljava, imava podoben pogled na življenje, vrednote, tudi življenjske izkušnje.
Babica Marika poskrbi tudi za vajina sinčka. Kako se razumejo, sta rada pri babici? Kaj počnejo, ko so skupaj?
To je velika obojestranska ljubezen od prvega dne, ko so se zagledali. Razumejo se res odlično, skupaj počnejo vse vrste resnih stvari kot tudi vragolij.
Je zdaj življenje, ko ste štirje, kaj bolj naporno? Je razlika, če imaš dva otroka ali enega?
Z dvema otrokoma je enkrat več dela kot z enim, zato je nujna dobra organizacija. Dobrodošla in neprecenljiva je pomoč babi in dedija, potrebne je veliko dobre volje. Od dneva, ko sem lani prišla iz porodnišnice, je moj delovnik enak kot prej, delam tako v pisarni kot v podjetju Bumerang. Nastopam od drugega meseca po porodu. Vsa družina je vpeta v delo in pri nas je kot v mravljišču. Vsi imamo svoje naloge, da čim bolje in čim lažje zasebno in poslovno funkcioniramo. Babi in dedi pomagata že vsa ta leta, odkar sem se preselila sem. Joj, že deset let je od tega! Brez njune pomoči ne bi šlo.
Max gre septembra v šolo. Mi smo še imeli malo šolo, danes pa so prvi razredi že precej zahtevni glede na to, da so v njih šestletniki. Kako gledate na to, da so našim otrokom 'vzeli' eno leto otroštva?
Moram priznati, da Max izredno uživa v vrtcu, je pa hkrati zelo radoveden in vedoželjen otrok, tako da si septembra zelo želi v prvi razred, čeprav je rojen novembra in bi lahko s šolo počakali še eno leto. Max je škorpijon in zanje je že od začetka značilno, da si želijo samostojnosti. Otroci škorpijoni si želijo vse, čeprav še česa ne zmorejo. Pravzaprav je to stalnica malega škorpijona. (smeh) Kar naprej si želi, da bi sam zmogel čim več in čim prej.
Številne mamice, ki imajo otroke v šolah, potarnajo, kako krut je učni sistem. Kakšni pa so vaši spomini na osnovno šolo?
Na prvi razred OŠ imam grozne spomine, ker je bila razredničarka učiteljica, ki je učila zadnje leto pred upokojitvijo, izredno stroga, groba, neprijazna, živčna, sploh do nas otrok, ki smo prihajali s podeželja. Takrat sem bruhala vsako jutro pred odhodom v šolo. Najlepši trenutki zame v prvem razredu so bili zadnjih 14 dni, ker sem zbolela za vodenimi kozami in učiteljice nisem več nikoli videla. Potem pa je bilo vsa leta vse v redu, sem z veseljem hodila v šolo.
Kaj pa Max? Se že veseli šole?
Izredno!
Kmalu se bodo začele počitnice. Sami pravzaprav tudi med počitnicami delate. Kdaj pa si lahko privoščite dopust? Kam boste letos odjadrali?
Doslej smo se na dopust odpravili maja in septembra, zdaj pa se bomo morali na novo zorganizirati in z veseljem pričakujem kakšen dober nasvet. (smeh)
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del