Oddajo Štiri tačke z voditeljico Natašo Bešter lahko spremljate na televiziji TV3, vsako sredo ob 18. uri v sklopu oddaje Moj dan z Ano Bešter Bertoncelj.
Nina, večkrat ste rekli, da sta skupaj z Markom dobila veliko lepega. To je Sissy. Torej vama Sissy obema lepša življenje?
Seveda! Živalca, ki jo imaš doma, je ena sama ljubezen, pa naj gre za hrčka, mucko, ptička! Obojestranska, zlasti če gre za psa! Začne se z budnico zjutraj, ko je naša Sissy najbolj crkljiva in zleze k nama. Potem je dopoldne že nestrpna, ker ve, da gremo vsak dan na dolge sprehode v naravo, kjer jo lahko spustimo. Samo park ali mesto ni zanjo, ker je na vrvici. Seveda je gospodarica svojega vrta. Najraje leži pred vrati, če že ne teka okrog, kjer ima pregled nad dogajanjem. Zelo protestira, če mora ostati doma in je ne vzameva s seboj. Posebno doživetje je bilo, ko smo imeli mladičke. Ure in ure crkljanja in jokanje, ko smo jih oddali.
Marko, katere pasme je Sissy in kaj je značilno za te kužke?
Naša Sissy je pasme coton de tulear, ki izhaja iz Madagaskarja. Tja so ga menda zanesli mornarji trgovskih ladij okrog leta 1500 in so potomci bišonov. V Evropo so prišli šele leta 1970. Coton je po angleško bombaž, Tulear pa je mesto na Madagaskarju. Imenuje se tudi kraljevi pes, saj ga včasih navadni ljudje niso smeli imeti, samo kralji. To je majhen kuža z velikim srčkom. Ena glavnih značilnosti teh kužkov je dlaka, iz katere izhaja celo njihovo ime. Najbolj je zaželena popolnoma bela barva. Kožušček je gost in bujen, mehak in nežen, kot bi imel v rokah bombažni klobčič. Poznan je tudi kot pes za sproščanje stresa. Tudi ko je moker, nima vonja in dlaka mu ne izpada, je enojna, podobna človeškim lasem. 'Kotonček' je edinstven v ljubkovanju, saj razume, kdaj potrebujemo malo veselja ali pa samo toplo telesce za objem. Ima neverjetno življenjsko moč in je nadpovprečno inteligenten. Ta pasma ni podvržena boleznim in je zelo zdrava. Je popoln pes za stanovanje, a kljub temu obožuje dolge sprehode in tekanje. Pozimi pa je potrebna skrbna nega kožuha, saj se mu na dlaki naredijo snežne kepe in pomaga samo mlačna voda. Kot zanimivost naj povem še, da se rada spušča po toboganu. Čeprav obožuje vodo, kadar dežuje, noče iz hiše. Rada ima tudi sneg.
Veliko potujeta. Gre mala kosmatinka z vama?
Če je le možno, jo vzameva s seboj, saj obožuje potovanja. V avtu ima svoj boks in je zelo pridna, samo da je z nama. Večkrat gremo na morje ali k jezerom na dolge sprehode in ob tem neizmerno uživa ter neutrudno teka sem in tja. Ti psi obožujejo vodo, rada tudi plava. Celo pozimi nama večkrat pobegne v vodo. Enkrat na leto, ko greva na dopust malo dlje, jo pustiva doma pri Markovi mami. Takrat je žalostna in komaj čaka, da prideva nazaj, ker je zelo navezana na naju.
Koliko je pa dela s tako dolgo belo dlako?
Sissy ne vozimo na razstave, čeprav ima odlične ocene. Zato je ne češemo ravno vsak dan. Najbolj je treba paziti, da ne dobi vozlov na dlaki. Drugače je pa ta dlaka zelo hvaležna, saj je pozimi skoraj nikoli ne zebe, poleti pa ji ni vroče. Zadnje čase pa jo tudi postrižemo in je potem veliko manj dela s česanjem. Pri frizerju je pridna, doma pa se malo bolj upira glavniku.
Obiskali smo vas pred časom, ko ste imeli mladičke. So spomini na tiste dni lepi?
Skoraj tri mesece smo bili omejeni s sprehodi ali drugimi opravki in aktivnostmi, saj Sissy ni hotela zapustiti mladičkov, niti za potrebo, kaj šele za sprehode. Lažje je bilo, ko so se spomladi začeli lepi dnevi in smo bili vsi skupaj vsaj na vrtu. Ko se spomnim teh luštnih malih kepic, vsake s svojim značajem in obnašanjem, me preplavita milina in morje ljubezni. Neverjetno, kakšne občutke to lahko predrami v tebi. Za nekaj časa sva življenje podredila izključno njim. Družabno življenje je čisto zamrlo. Bili smo samo ena mala družina.
Vam je bilo hudo, ko so šli od doma?
Zelo težko sva jih oddala. Postanejo del tvojega vsakdana in nastala je praznina, ko jih ni bilo več. Sva kar izbirala, kateri družini jih bova oddala. Zadovoljna sva, saj so naši kužki pri družinah z otroki, ki lepo skrbijo zanje. Vse tri sva obiskovala. Največkrat sva bila pri družini, ki je v Ljubljani. Tudi do Velenja sva se odpeljala, da bi videla našega mladička. In na začetku sem na vsakem obisku jokala za njimi.