Nataša Bešter: Upam, da bo tako do penzije!

Družinska povezanost je rodila tradicijo. (foto: Primož Predalič, Aleš Pavletič, osebni arhiv) Primož Predalič, Aleš Pavletič, osebni arhiv
Vir: Story
10. 6. 2016

Štiri tačke so ena izmed tistih oddaj, ki širijo dobro voljo in ljubezen med živalmi in ljudmi. Kdo bi si mislil, da se čas tako hitro odvrti, saj letos praznujejo kar 20 let obstoja. Nataša Bešter je ekskluzivno za Story povedala vse o zakulisju snemanj od začetkov ... pa do danes.

"Res je, oddaja Štiri tačke letos maja praznuje 20 let, odkar sem jo začela delati za takrat novo televizijo TV3," začne svojo pripoved Nataša, ki je bila najprej tako rekoč deklica za vse: "V mojih rokah je bila celotna oddaja, bila sem voditeljica, redaktorica, organizatorka, scenaristka, skrbela sem tudi za sponzorje ... in tako je še danes," z nasmehom konča prvi stavek izmed mnogih, ki ob tem častitljivem jubileju kar vrejo iz nje. "Kmalu mi je na pomoč priskočila še hči Ana, ki je imela takrat 14 let in je imela že nekaj izkušenj iz mojih radijskih oddaj. Vedela sem, da pred kamero ne bo imela treme, saj je že kot punčka sedela ob meni in večkrat sodelovala v otroškem programu. Tudi v igricah je veliko nastopala in tako smo začeli skupaj," se Nataša spominja prvih korakov oddaje, kjer tudi mož ni manjkal. "Dino se je kmalu izkazal kot eden od najboljših snemalcev oddaje, v kateri je poleg znanja snemanja pomembno tudi to, da imaš rad živali, da se jim znaš približati in da imaš veliko potrpljenja. Tako z živalmi, ki jih snema, kot tudi z mano," se pošali vedno dobrovoljna Nataša. Na začetku snemanj sta imela z Dinom še redni službi, Nataša je učila tretji razred, Dino je bil računovodja. Že 36 let, odkar sta poročena, sta ob študiju in delu vselej delala še vsaj eno honorarno delo, da sta lahko preživela. "Sprva je zame delo na radiu in nato na televiziji (kjer sem na TV Slovenija vodila takrat zelo priljubljeno oddajo 3x3 in delala prispevke za oddajo Zdravo) pomenilo samo veliko veselja, navdušenja in nekaj dodatnega denarja. Pozneje sva pustila redni službi, kar je bila res zelo pogumna odločitev, in začela se je naša medijska pot." Oddaji Štiri tačke se je kmalu pridružilo še nekaj drugih oddaj, tudi priljubljena Avantura z Ano in Taijijem, ki jim je prinesla nagrado za najbolj popularno oddajo. Vedoč, da so na pravi poti, so se zavedali tudi, da so Tačke rdeča nit, ki mora vztrajati ob vseh drugih oddajah. "To je držalo in je tako še zdaj, po 20 letih. In upam, da bo tudi naprej, do najine penzije," optimistično doda Nataša.

"Včasih smo snemali z velikimi in težkimi, t. i. beta kamerami. Spomnim se, kako je Dino nosil kamero sredi zime na Rogli, ko sva snemala vlečne pse, in v tistem mrazu so mu skoraj zmrznili prsti," nam pove anekdoto s snemanj. "Danes imamo manjše in lažje kamere in je tako delo lažje," še doda.

Skozi snemanja so spoznali veliko pravih ljudi, s katerimi prijateljujejo še danes. Tudi s takratnim predsednikom, dr. Janezom Drnovškom, so se prav zaradi 100. oddaje srečali, spoprijateljili in imeli to čast, da jih je obiskal na domu na Katarini: "Z Brodiejem naj bi prišla za eno urico, pa se je obisk potegnil na skoraj celotno dopoldne, tako lepo nam je bilo. Veliko smo se smejali vragolijam naše Tise in Brodieja, saj je samo malo manjkalo, da Brodie ni padel v naš ribnik," se spominja anekdot, ki jih na snemanjih ni bilo malo. "Iz srca smo se nasmejali tudi slikarki Ireni Polanec, ki ji je v njen ribnik pred snemanjem padel mobitel. Irena je sploh zelo zabavna ženska, saj nas s svojimi pripovedovanji o tem, kako je reševala živali, vedno nasmeji do solz." Med drugim se Nataša spominja tudi petmetrskih pitonov, ki so med snemanjem lezli po Ani: "Meni je bilo srhljivo, Dino in Ana pa sta se zabavala!"

Snemanje oddaj pa ni edina stvar, ki jo počnejo: "Dino se je nekaj let izobraževal pri bioterapevtu Zdenku Domančiću. Veliko sva bila na Bledu, na vseh predavanjih in izobraževanjih, in tako je ta šola pozneje posrkala tudi mene. Posebej takrat, ko sem videla mnogo ljudi, ki jim je terapija pomagala." Na številnih izobraževanjih in druženjih z Zdenkom in njegovo ekipo sta se marsikaj naučila; Dinu dela ne zmanjka, kljub preštevilnim prošnjam vedno najde čas za to, da jim pomaga. Tako ljudem kot živalim.

"Mogoče naju je močno povezalo tudi to, da sva bila za vse, kar sva si v življenju ustvarila, bolj ali manj sama. Začela sva iz nič, celo iz minusa," se pošali Nataša. Za prvo hiško so delali vse popoldni, vse praznike, vse vikende; velikokrat sami trije z Ano, ampak so zmogli. Potem pa sta začela razmišljati, da bi se preselila nazaj v rojstno Škofjo Loko, kjer si je družinico ustvarila tudi Ana. In nikoli jima ni bilo žal, da sta sprejela to odločitev.

"Zadnja leta je bilo veliko odrekanja in stresa ob gradnji hiše. Ko sva hišo na Katarini prodala, smo morali v zelo kratkem času postaviti novo, da smo se lahko vselili. In tu bi res omenila odlično ekipo Lumar, ki nama je šla zelo na roko, saj so nama hišo postavili v treh mesecih. Ampak to je pomenilo, da smo imeli natančen razpored dela ne le po dnevih, temveč celo po urah," v smehu pove. "Danes se temu nasmejim, takrat pa ni bilo šale, saj sva vedela, da morava čez tri mesece oditi iz najinega doma, ker sva tako obljubila kupcu. Šlo je za las! Dobro, da sva imela ob sebi Lumarjevega nadzornega Robija Centriha, ki nama je stal ob strani, tudi med vikendom, in se še danes kdaj slišimo in nasmejimo marsikateri dogodivščini, ki je danes smešna, takrat pa ni bila niti slučajno."

No, zdaj v tej hiši uživata tudi z vnučkoma. Kot družina so izjemno povezani, morda tudi zato, ker sta z Dinom začela od začetka: "Ana se nama je rodila, ko sva bila oba še zelo mlada. Jaz 18 let, Dino malo več. Kljub mladosti sva ves svoj čas posvečala mali štručki in jo vzgojila v odlično osebo. Veliko je dosegla, tako na televiziji kot pri izobraževanju, saj ima kar nekaj različnih diplom in magisterij. Kljub temu je ostala preprosta in prijazna, zadnja leta pa je najboljša mamica." Štiri leta in pol star David ter leto in pol star Dan sta njihova sončka, ki vsem skupaj lepšata vsak dan posebej. Oba imata rada živali. Sploh Dan je tako navdušen nad kužki, da mora biti Ana pozorna na sprehodih, saj bi kar vsakega pobožal. Bajka in Zoya ju imata neizmerno radi in sta do fantkov zelo nežni, pazljivi in ljubeči. "Ko David spi pri nama, je Zoya obvezno na njegovi posteljici, v njegovi sobici. In ko proti jutru David prihlača k nama, pride Zoya za njim, Tako se zjutraj zbudimo vsi štirje skupaj," pravi. Sicer pa tako kot Ano učita tudi Davida in Dana pravilnega in lepega odnosa do vseh živali. 

Napisala Andreja Korenčan

Fotografije Primož Predalič, Aleš Pavletič, osebni arhiv

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story23/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 23/2016

Story 23/2016, od 02. 06. 2016

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri