Nataša Gavranić je ena od tistih žensk, ob katerih moškim zastane dih. Pa ne samo zaradi lepega stasa, temveč tudi zaradi narave njenega poklica. Natašo namreč že dlje časa lahko na malih ekranih spremljamo takrat, ko beseda nanese na šport, pred kratkim pa se je v novem studiu pri komentiranju tekem Lige prvakov pridružila novinarskemu kolegu Andražu Hočevarju.
Story: Od nekdaj ste strastna športnica. Ste se zaradi tega kot deklica več družili s fanti?
Pravzaprav včasih nisem bila tako navdušena nad športom. Veliko raje sem ga spremljala po televiziji, kot hodila na športno vzgojo. (smeh) Danes je seveda drugače, ko se zavedam pomena športa in ko občutim, kako se spremeni moje razpoloženje po aktivnosti. Dokler nisem ugotovila, kakšen vpliv ima šport na človeški um in telo.
Story: Pa bi sicer lahko rekli, da se ravno zaradi tega bolje počutite v moški družbi kot v ženski?
Družbe svojih nekaj najbližjih prijateljic ne bi nikoli zamenjala za moško družbo. Samo one me lahko tako nasmejijo in sprostijo. Eden od takih, ki jim to odlično uspeva, pa je tudi moj fant. (smeh)
Story: Popolna ženska, bi rekli. Na televiziji delujete tako umirjeno. Pa ste kdaj skočili iz kože tega pridnega dekleta in pokazali svojo uporniško stran?
Bila sem odličnjakinja, a le v osnovni šoli. V gimnaziji sem dostikrat pokazala svojo uporniško stran, tako pred profesorji kot doma. Nikoli nisem ubogala, če mi je kdo kaj ukazal. Enostavno nisem razumela, zakaj bi mi kdo z vzvišenim tonom ukazoval, kaj naj delam, če se lahko dogovorimo normalno. Nisem želela, da me kdo obravnava kot otroka, kot najstnico.
Story: Pa vam je bilo kdaj kakšnih odločitev, reakcij žal?
Ne. Mislim, da sem danes takšna oseba, kot sem, ravno zaradi vseh izkušenj, ki so za mano. Slabih ali dobrih.
Story: Dekleta velikokrat spremljamo šport ravno zaradi privlačnih fantov, kateri pa je za vas najlepši športnik?
Na takšno vprašanje moram pogosto odgovarjati, a žal težko povem, kateri je zame najlepši. Ne šteje samo videz, ampak tudi njegov odnos do novinarjev in imidž, ki ga ustvarja v javnosti.
Story: Sicer pa vaš fant ne prihaja iz športnih voda, kajne?
Ne, spoznala sem ga v prejšnji službi, torej v televizijskih vodah. Je zagrizen novinar, ki se lahko pohvali z bogatimi, desetletnimi izkušnjami dela na televiziji, tako za kamerami kot pred njimi.
Story: Nekje sem prebrala, da ste se sicer kot deklica radi igrali, da ste mamica svojim barbikam ... Se zdaj morda pripravljate, da bi čisto zares vstopili v to vlogo?
Te vloge se zelo veselim, a se nanjo še ne pripravljam. Res je, da sem se že kot otrok pretvarjala, da skrbim za svojo lutko, otroka. A zdaj so pred mano najprej drugi izzivi, ki se jih lotevamo na televiziji.
Story: Pa bi lahko rekli, da zdaj dajete prednost karieri pred družino?
Trenutno mi več pomeni nova služba, ki mi daje veliko novih izkušenj in v kateri se lahko še veliko naučim. Tako da najbrž v tem trenutku res dajem prednost svojemu delu pred družinskimi obveznostmi. Ko pride otrok, pa se bodo prioritete seveda obrnile.
Story: Pa kdaj razmišljate o tem, da pravzaprav ni 'pravega' časa za začetek družine, ampak samo odločitev, in da bo morda 'nekoč' prepozno?
Povsem se strinjam, da ni pravega časa in da je to stvar odločitve. Ne strinjam pa se, da bo kdaj prepozno. Vsaj v svojem primeru verjamem, da tega ne bom dopustila. Kot sem že povedala, se tega obdobja že res zelo veselim.
Story: Sicer je vaša odločitev o delu novinarke prišla precej spontano, kajne?
Mislim, da naziv novinarja pripada predvsem tistim, ki to delo opravljajo več deset let, za to preprosto živijo, delajo med drugim tudi v nemogočih razmerah, recimo v poplavah ali v begunskih središčih, in so se za novinarski način življenja pripravljeni tudi odpovedati marsičemu. Sama sem v ta televizijski svet vstopila spontano, a sem ga takoj vzljubila in zdaj počasi nabiram tudi izkušnje v novinarskih vodah. Veliko več pa delam kot voditeljica studijskih ali terenskih oddaj, vodim šport v oddaji 24UR, z Andražem Hočevarjem pa tudi studijski del prenosov tekem Lige prvakov na Kanalu A. To je svojevrstna izkušnja, za katero sem neizmerno hvaležna.
Story: Pa bi se zdaj odločili kaj drugače - delo novinarja le zahteva skorajda 24-urno prisotnost v tem svetu?
Ne. Po treh letih dela na televiziji mislim, da sem šele na začetku izjemne izkušnje, in mi niti enkrat v tem času še ni bilo žal, da opravljam ta poklic.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
