Nataša Gorenc:“Otroci so precej zaščitniški do mene”

Z Natašo, ki jo nekateri zaradi njenega strogega pristopa obožujejo, drugi pa ne tako zelo, sva govorili o njenih otrocih, spremembah po ločitvi, o tem, kaj meni o kritikah in kako je biti del takšnega šova.

Story: Kako se je začela vaša pot osebne trenerke?

Vse življenje sem rasla s športom, saj izhajam iz zelo športne družine. Tako oče kot oba brata so smučarski trenerji, sama pa sem največ trenirala atletiko. Potem pa sem spoznala moža, ki je bil profesionalni športnik, z njim potovala po različnih državah in atletiko opustila, športa pa nikoli. Ljudje so me vedno spraševali za nasvete, v trenerstvu pa sem že 20 let, malce se je ustavilo, ko so bili otroci majhni, z zelo resno kariero pa sem zastartala, ko so otroci zrasli. Dodaten zalet pa sem dobila po ločitvi, saj se mi zdi, da se takrat ženske znebimo nekih spon in še zagrabimo za stvari.

Story: Je bila atletika vaš najljubši šport?

Ja, tekla sem na 800 metrov. Sem pa preizkušala različne športe - smučanje, tenis, skorajda ni športa, ki ga ne bi preizkusila.

Story: Kako je videti dan osebne trenerke?

Včasih ima dan res premalo ur. Odločila sem se, da bom za Instagram story posnela celoten dan, ker si ljudje sploh ne znajo predstavljati, kaj vse se dogaja. Vstajam ob pol šestih ali še prej, pripravim vse za otroke, jih peljem v šolo. Dopoldne imam treninge, potem skuham kosilo, grem po otroke, jih vozim po aktivnostih, potem imam spet treninge, zvečer pa se družim z otroki in pišem različne članke ali pa skrbim za gospodinjstvo. Sploh ne vem, kdaj sem se nazadnje usedla in se spočila.

Story: Kdaj trenirate tudi sami ali vedno le vodite vadbo?

Tudi ko treniram druge, sama delam vaje. Dvakrat do trikrat tedensko poskušam izpeljati še svoje treninge, ki jih imam najraje. Sicer pa se veliko gibam tudi z otroki, saj gremo radi na kakšen sprehod ali pohod.

Story: Pred štirimi leti ste se ločili. Kako se je takrat vaše življenje spremenilo?

Sem zelo čustvena in čustva so me v življenju večkrat nesla. Vedno sem delala za druge in sem zanemarjala svoje želje. Veliko sem delala za kariero svojega moža in ugotovila, da z najino zvezo ni vse v redu, zato sem se odločila, da moram biti iskrena in jo končati. Potem sem bila prvič postavljena pred to, da moram poskrbeti zase, tako da sem bila na začetku malo izgubljena. A imam tri čudovite otroke, zapolnjene dneve, super službo in trenutno mi prav nič ne manjka. Menim, da ni nujno imeti nekega odnosa, da si poln, sam se moraš naučiti biti srečen in najti stvari, v katerih uživaš.

Story: Kako pa so to spremembo sprejeli otroci?

Ljudje so me večkrat spraševali, kako je po ločitvi, ker sem zdaj sama s tremi otroki. V resnici se zanje ni veliko spremenilo, saj sem bila že prej veliko sama z njimi. So se kar hitro prilagodili, tujina jih je precej utrdila in so kar hitro sprejeli to spremembo.

Story: Ste mama, trenerka, imate svojo telovadnico, trenutno ste trenerka v oddaji The Biggest Loser Slovenija. Kako vse to usklajujete?

Časa mi kar precej primanjkuje, in odkar sem prevzela še ta projekt, se včasih vprašam, ali bom zdržala. Sem pa človek, ki sprejme vsak izziv, in ne vem, kako bi se znašla, če bi se malo umirila, saj dobro delujem v stresnih situacijah. Nekako se poskušam čim bolje organizirati in se trudim, da prosti čas preživljam predvsem z otroki, saj smo bili že prej veliko skupaj in smo zelo povezani.

Story: Kako se je zgodilo sodelovanja v šovu The Biggest Loser Slovenija?

Verjamem, da so nam stvari namenjene, in tudi pri tem se je izkazalo, da to drži. Vedno sem spremljala ameriško trenerko pri šovu in si želela, da bi enkrat lahko stopila v njene čevlje. Potem me je poklical producent šova in me vprašal, ali bi želela sodelovati. Tako da menim, da mi je bila ta služba namenjena.

Story: Kaj so pozitivne in tudi negativne plati sodelovanja pri projektu?

Pozitivno je predvsem to, da je celoten projekt pozitivno naravnan in da vanj verjamem. Zanimivo je tudi, da tukaj delamo na drugačen način, saj imamo samo tri mesece in se vsega lotimo drugače. Trudimo se, da tekmovalci hitreje izgubijo kilograme in hitreje napredujejo. Negativno pa je samo to, da smo časovno omejeni, saj gre za šov, ki traja tri mesece in ga ne moreš potegniti v eno leto. Pa tudi to, da se izpostaviš in ljudje komentirajo, kaj počneš. Ampak z negativo se ne obremenjujem.

Story: Nekateri gledalci so nad vašim pristopom navdušeni, drugi pa pravijo, da ste preveč strogi. Se obremenjujete s tem, ali imate vedno strog odnos do svojih varovancev?

Moj pristop je vedno strog, saj želim ljudem pomagati, zanje mi je mar. Verjamem, da večina ljudi potrebuje strogega vaditelja, saj se šele takrat stvari premaknejo. Je pa seveda razlika tukaj ali pa v telovadnici. V telovadnico pridejo ljudje zaradi tebe, tukaj pa se izpostaviš tistim, ki jim tvoj način ni všeč. Sicer me ne moti, da mi nekdo da kritiko in da nisem vsem všeč, moti me le to, da ljudje začnejo govoriti takšne stvari iz zavisti. Ali pa ko nekdo nekaj komentira in se pod njegovim komentarjem pojavi še deset anonimnih. Stroga pa sem tudi zato, ker so ljudje močne osebnosti, in če ne bom imela avtoritete, me bodo poteptali.

Story: Kako se razumete s tekmovalci?

Imamo res dober odnos, zgradili smo zaupanje, jih pa res spoštujem, da so se pripravljeni popolnoma sleči pred vso Slovenijo. Res morajo veliko delati, z nikomer od domačih nimajo stikov, tako da je trener tisti, na katerega se naslanjajo.

Story: Pripravljate kakšne posebne preizkušnje, čez katere bodo morali?

Vsak teden imajo nov izziv, ki ga morajo opraviti, vsak sloni na drugi komponenti. Gre za zanimive izzive, in kdor zmaga, dobi nagrado.

Story: Je že nastopila kakšna kriza?

V četrtem tednu je bila že zelo velika kriza. Na to sem jih opozorila že pred tem in zdaj vidijo, da se je to res zgodilo. Se je pa začelo kazati, da se v ekipah malce naslanjajo drug na drugega, čeprav še vedno tekmujejo med seboj. Pri nekaterih primerih se je pokazalo, da so začeli že taktizirati. Postajajo živčni, saj smo jim vzeli sladkor, vsak dan jih čaka trening, nimajo pa ničesar, kar bi jih sproščalo.

Story: Verjamete, da lahko tistim, ki bodo vztrajali do konca, res spremenite življenje, da bodo še naprej vzdrževali takšen način življenja?

Če jim bo gibanje prišlo v kri, ga bodo začeli pogrešati in se bodo po koncu oddaje še vedno gibali in tudi bolj zdravo prehranjevali. Če ohranijo vsaj gibanje, so na dobri poti, da bodo tako živeli vse življenje, saj gibanje ni muha enodnevnica, ampak je način življenja. Nimamo pa daljinskega upravljalnika in nekateri se bodo najverjetneje vrnili na stara pota.

Story: Imate tudi svojo telovadnico GymbyNataša. Koliko časa jo že vodite in ali za vse skrbite sami?

V tej obliki obstaja že zadnja tri leta, znotraj telovadnice pa ponujam osebno trenerstvo, semi trenerstvo, raztezanje, vadbe za mlajše, starejše, pare in intenzivne treninge, ki so mešanica vaj za moč, kardia in funkcionalne vadbe. Sicer pa za večino stvari skrbim sama. Nekaj časa sem imela zaposlenih nekaj vaditeljev, a se je izkazalo, da ljudje pridejo zaradi mene, mojega načina dela, zato vse vadbe vodim sama. Tako da imam zdaj samo tiste vadbe, ki jih lahko časovno speljem. Skrbim pa tudi za vodenje marketinga, za stran na Facebooku, prav tako sama pišem objave, saj so najbolj iskrene.

Story: Se vam zdi, da se Slovenci kot narod dovolj gibamo?

Zdi se mi, da še vedno premalo. Na Šmarni gori vidiš ogromno ljudi, ki delajo selfieje, še vedno pa je preveč kampanjskega gibanja pred poletjem. Odkar sem pri The Biggest Loser Slovenija, pa vidim, da ima veliko ljudi težave s prekomerno telesno težo in da se res premalo gibajo. Pomembno je tudi pasivno gibanje, hoja po stopnicah, sprehod do trgovine. Danes ne potrebuješ več denarja, da bi se več gibal, saj nam je toliko stvari dostopnih, tako da se vsak lahko začne gibati in naredi nekaj zase.

Story: Odkar sodelujete v šovu The Biggest Loser Slovenija, se je povečala vaša medijska prepoznavnost. Vam je to všeč ali vas moti?

Načeloma me ne moti, razen ob trenutkih, kot je bil danes. Po dveh mesecih sem si naročila hamburger in takoj sem vedela, da bom deležna kakšne opazke. Res nista minili dve minuti, ko sem dobila pripombo. Občasno rada uživam v samoti, tako da grem rada nekam, kjer imam malce miru, mi pa vseeno večja prepoznavnost ne povzroča težav.

Story: Kako pa to sprejemajo vaši otroci?

Otroci so kar precej zaščitniški do mene, še predvsem najstarejši, ki včasih kaj prebere in se malo razburi, kaj pišejo. Ampak mu povem, da je to del tega in da ni s tem nič narobe. So pa tudi ponosni name, saj vidijo, da zna biti kar težko, da bi se včasih najraje razdelila na tri kose in da bi vedno vse naredila zanje. To je dober zgled zanje in vidijo, da si lahko še vedno nesebičen in pomagaš drugim.

Story: Se tudi oni ukvarjajo s športom?

Ja, najstarejši igra košarko in je že zelo dober, punca pleše jazz balet pri Mojci Hrovat, najmlajši pa igra tenis, poleg tega pa je tudi umetnik.

Story: Predvidevam, da prosti čas najraje preživljate z njimi?

Moji otroci so najboljša družba in res cenim, ko imamo dan brez obveznosti in ga preživimo skupaj. Taki dnevi so sicer redki, saj imajo oni obveznosti ali pa jaz, tako da takrat, ko smo prosti, to res izkoristimo. Mi pa veliko pomeni že to, da se skupaj usedemo h kosilu, da v miru sedimo in se pogovarjamo. Preprosti trenutki mi največ pomenijo.

Story: Imate kakšne načrte, ko bo konec oddaje The Biggest Loser Slovenijo?

Upam, da bomo imeli naslednjo sezono, saj si res želim s tem projektom sodelovati tudi naprej. Sicer pa bom počasi začela na spletu objavljati svoje vadbe, saj je veliko povpraševanja. Imam kar nekaj ciljev, vendar ne bom hitela, čas bo prinesel svoje. Glede družine pa si želim samo zdravja in tega, da ostanemo v takšnih super odnosih še naprej.

Besedilo: Klavdija Rupar // Foto: Primož Predalič, Igor Zaplatil, arhiv Planet TV

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del