Nataša Matjašec Rošker zagotovo velja za eno največkrat nagrajenih igralk slovenske gledališke in igralske sfere.
Rojena Prekmurka živi in dela v Mariboru, kjer je našla svoj dom in svoje poslanstvo. Nataša je že deset let stalna članica SNG Maribor in njena prva naslovna vloga je bila ob postavitvi Cankarjeve Lepe Vide v režiji Sebastijana Horvata. Od takrat je sprejela izzive in obudila številne vloge.
"Delo igralca je res lahko pestro in raznoliko, lahko pa je tudi morbidno, monotono, postano, polno žolča, trpkosti in grenkobe. Igra je lepa in bleščeča, a tudi kruta in bedna. Kot vrtnica: prelepi cvetovi, še več ostrega trnja, zelo delikatna in občutljiva, potrebuje veliko pozornosti in nege, da se obvaruje pred ušmi in boleznimi, ki jo skazijo in zadušijo," prizna Nataša, ki je v svoji igralski karieri prejela tudi že številne nagrade.
Med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada za igralsko kreacijo in soavtorstvo besedila Get famus or die trying, Elizabeth 2. Ena odmevnejših predstav, s katerimi je prepričala tudi na mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč na Poljskem in nato prejela še grand prix na Bienalu lutkovnih gledališč, je bila Puškinova Pravljica o carju Sultanu, o njegovem sinu, slavnem in mogočnem junaku knezu Gvidonu Saltanoviču in o prekrasni carični labodki.
"Ta mi je dala veliko potovanj – od Kube, Sankt Peterburga, Omska v Sibiriji, kjer me je zeblo kot še nikoli, Lomže na Poljskem, mesta blizu Auschwitza – ogled ostankov koncentracijskega taborišča me je prizadel bolj, kot bi z besedami lahko opisala, do mestec na Madžarskem, Prage ... Skratka, veliko je krajev in ljudi, ki jih nikoli ne bi obiskala ali spoznala ... In predvsem je tu fantastično otroško občinstvo, ki je bilo povsod drugačno. Medtem ko so ruski otroci besedilo predstave govorili hkrati z menoj, so kubanski peli in plesali, na festivalu v Pragi smo igrali za študente lutkarstva in bili zato pod hudim drobnogledom ... Veliko lepega se je dogajalo," se še spominja Nataša.
Foto: SNG Maribor, Aljoša Rebolj