Nataša Tič Ralijan: "Trudim se ne obsojati"

Nataša Tič Ralijan (foto: Ana Gregorič) Ana Gregorič
Vir: Story
3. 4. 2011

Igralka Nataša Tič Ralijan je velika ljubiteljica živali, zato ni nenavadno, da se je, kljub očitkom, da ne pomaga ljudem, pridružila projektu Ohranimo slovenske volkove.

Story: Kakšen se vam zdi odnos ljudi do na­rave in volkov na splošno v Sloveniji danes?

Priznati moram, da redko naletim na pogovor o volkovih. Menim, da ima pri nas pred naravo prednost udobje. Živimo tako hitro in natrpano z različnimi, včasih nepotrebnimi opravili, da si časa za stik z naravo in tudi s sabo sploh ne znamo vzeti. Večina podjetij ima izkoriščevalski odnos do narave, saj ne razmišljajo, kaj dati, ampak kaj ji vzeti, s čim manjšim vložkom seveda. Kje je tu potem sploh prostor za razmislek o neki neuporabni živalski skupinici? Volkov se najbrž vsi bojimo, če bi jih srečali od blizu. Od daleč pa žal niso v polju našega altruističnega razmišljanja. Ugotavljam, da smo kot posamezniki sposobni pogledati širše in se zavedati ter si želeti ozaveščati, kot skupina smo raje slepi.

Story: Kaj vam pomeni narava?

Vsak posameznik je dolžan v nekem obdobju, ko pri sebi to začuti, ugotoviti, kaj je zanj narava. Zame je narava bistvenega pomena, saj iz nje izhajamo tudi mi. Dokler ljudje nismo v stiku z naravo, tudi nekega odnosa z volkovi ne moremo imeti. Naravi ne zaupamo več, zato se je v nas prikradel velik strah. Tudi do volkov. Z njenim podrejanjem si sami pišemo posledice. Podrejamo si jo zaradi občutka večvrednosti, ki ga potrebujemo, zaradi strahu.

Story: Doma imate veliko živali, kajne?

Živali doma so pa spet problem zase. Imamo konja, ki na srečo ne živi v boksu, ker je islandski poni. Tam, kjer je v oskrbi, mu ni hudo. Iz oddaje ‘Iz popotne torbe’ smo rešili želvico Melvo. Imeli smo ribe, ki so pomrle, piščančke, dva je kap, trije so šli v skrinjo, samo ne našo, zajčka, ki je imel več sreče, ker je šel na počitnice na kmetijo, in paličnjaka, od katerega smo imeli dobili sto naslednikov.

Na začetku sem še jokala, ko je celo dvakrat navidezno umrl. Je bil boljši igralec od mene, potem pa je šel poleti živet na prostost v robidov gaj. Zdaj nas kdaj pa kdaj poskuša preglasiti papagaj Piki, ki še ne upa iz kletke, imamo pa tudi tri ljubke puhaste činčile. Kupili smo dve, dobili pet, saj nismo vedeli, da je Čila že breja. Dva smo oddali, enega pa obdržali.

Story: Skrbeti za domačo žival, je kar velika odgovornost ...

To je, kot da bi imel še kakšnega otroka. Ko se odločimo za žival, moramo dobro pretehtati, kaj in kako. Gašper pravi, da bi morali iti kar takoj na psa, ne pa da smo imeli vse te živali. Pa kaj še, nobene živali več v stanovanje. Kateri starš hoče sitnariti otrokom, naj poskrbijo za živali? Ko gremo na počitnice, nam pri negi živali pomaga varuška.

Živali spadajo v naravno okolje. Prosim vse ljudi sveta, ne podpirajmo več prodaje živali za dom. Menim, da le redke tam čaka sreča. Veliko jih pomre in črnega dela te tržne niše sploh ne vidimo. Ne podpiram vzreje, ampak pomoč živalim. Mislim, da je bolje, da obiščemo azil in pomagamo tam.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Nova Story že v prodaji

Story

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri