Plesna pedagoginja Natka Geržina si vsako leto z družino vzame nekaj časa za oddih. Počitnice, ki jih vsakič preživijo na drugem koncu sveta, so za njih pobeg iz realnega življenja in vsakodnevnega delovnika. To leto so tako raziskovali Singapur in uživali na Kanarskih otokih. Natko pa zdaj čaka nova plesna sezona, ki jo že nestrpno pričakuje.
Story: Natka, pred kratkim ste se vrnili z rajskega dopusta na Kanarskih otokih. Kje najdete čas za vsa ta eksotična potovanja?
Pri nas je tako, da vse leto delamo kot 'norci' in res komaj čakamo, da lahko kvalitetno preživimo čas skupaj, stran od doma, službe, opravil. Če sem odkrita, živim za ta naša potovanja, ki mi pomenijo največ na svetu. To pa zato, ker smo kot družina resnično skupaj. Skupaj raziskujemo, skupaj spoznavamo kraje in se posvečamo drug drugemu. Fanta (Niko in Luka, op. a.) bosta prehitro odrasla in počasi se že štejejo tista leta, ko bomo še potovali skupaj. Oz. da si bosta sploh še želela potovati z nama.
Story: Kaj pa še počnete, ko ste skupaj?
Kadar se odpravimo na takšna potovanja, so to za nas res pravi dopusti, saj smo skupaj in uživamo. Potovanje v dvoje ni tako zabavno, ker si vse občutke in odkritja, ki jih tam doživim, želim doživeti s partnerjem in otrokoma. No, seveda bo prišlo tudi do tega, vendar zdaj so ti trenutki samo naši in zelo dragoceni. Pomembno mi je, da smo vsi štirje skupaj. Da smo tam brez računalnikov, brez 'wi-fijev', telefonov ... Najraje izberemo kraje, kjer ni dostopnosti interneta na vsakem koraku in ga imamo samo v hotelskih recepcijah. Potem se ob večerih usedemo in pogledamo, kaj se dogaja. Sicer pa tega ni, in to mi je všeč. Na takšnih potovanjih smo skupaj kot družina.
Story: Februarja ste bili v Aziji, zdaj na Kanarskih otokih. Kako ste se imeli?
Res je. Raziskovali smo Vietnam in Singapur. Zdaj pa smo bili na otoku Fuerteventura. Kanarski otoki za nas niso tuji. Dvakrat smo bili na otoku Lanzarote. Z Zvonetom pa sva bila še na Tenerifih. Nekako pa nam je bila Fuerteventura najbolj všeč. Tam živita tudi moja nekdanja plesalka, a nama nekako ni bilo usojeno, da bi se srečali, in prijatelj iz mladosti, ki ima tam odlično restavracijo ob morju. Všeč mi je, ker je otok večne pomladi. Ima 25 stopinj. Všeč so mi bile plaže ter še tisoč in ena stvar. (smeh) Obiskali smo tudi živalski vrt, ki je bil res poseben, saj so imeli pester nabor živalskih vrst. Všeč pa nam je bilo to, da so se lahko svobodno gibale.
Story: Koliko sta stara Luka in Niko?
Mlajši Luka jih šteje devet, Niko pa enajst.
Story: Kaj pa glede letenja z otroki. Kaj priporočate staršem, ki se odpravljajo na počitnice z otroki?
Pri nas oba otroka rada potujeta. Težavo včasih predstavljajo le pristanki, takrat jima je včasih slabo. Je pa res, da sva z Zvonetom počakala, da sta bila stara nekaj let. Z najmlajšimi nisva nikamor hodila, čeprav imajo najmlajši največje ugodnosti. (smeh) Jaz sem imela (oz. imam) grozno živahna otroka. Moja dva sta bila takšna, da sta kot otroka nenehno tekala. Z njima nisi mogel v miru posedeti. Ves čas si ju moral loviti in nenehno sta nas držala na preži. Bila sem preveč utrujena, da bi uživala na potovanju. Tudi zato smo se prvič odpravili, ko sta bila stara štiri in šest let.
Story: Ko potujete, imate natrpan urnik z obveznostmi ali si vzamete kaj časa za lenarjenje?
Nismo tipična družina, za katero bi rekli, da mora vse raziskati in si pogledati vse znamenitosti. Radi imamo uživanje. Konec koncev bi bilo tudi za otroka prenaporno, če bi imeli vsak dan oglede. Ko obiščemo kakšen kraj, nas seveda zanimajo znamenitosti. Res pa je, da imamo radi uživanje. V prvi vrsti se gremo odpočit, in če nam je neka plaža všeč, tam ostanemo. Temu prilagodimo tudi urnike. Radi uživamo, in to je bistvo.
Story: Pred vrati je september. V šolo gresta otroka in tudi vi. (smeh) Kaj vas čaka?
Komaj čakam, da vidim svoje plesalce. Po počitnicah so vsi veseli, zagoreli in polni energije. In vsako leto večji. Kar presenetijo me in si rečem: 'Uauuuu, kako rastejo!'
Story: Natka, plešete že vrsto let. Saj vem, da se kot plesalec tega ne moreš naveličati. Kako pa je s poučevanjem?
Res je! Plešem že od osnovne šole, kjer sem tudi že poučevala. In v bistvu od takrat me vodi to poslanstvo. Vmes sem učila tudi za druge, zdaj pa že nekaj časa zase. To je moja strast, ne znam si predstavljati življenja brez tega. Tega, da jim ne podajam svojih izkušenj in da skupaj uživamo na nastopih. Večino skupin učim sama in smo kot ena velika družina.
Story: Katero leto imate svojo plesno šolo?
Uh ... mislim, da že 15. leto. Zdaj učim v Mariboru, Slovenski Bistrici in Rogaški Slatini od plesnega vrtca naprej. Na teh treh lokacijah. Zaželeno je od 4. leta starosti.
Story: Kako pa doma usklajujete vse obveznosti? Šola, ples, vaš Zvone, glasba?
V bistvu smo od vsega začetka, odkar sva z Zvonetom skupaj, navajena tega ritma. Plesno šolo sem imela, še preden sem imela otroka in sva se z Zvonetom poznala, in Zvone je kingstonovec, odkar pomnim. (smeh) V bistvu živimo kot vsaka družina, razen da ob popoldnevih mama veliko manjka. In takrat me nadomešča Zvone in otroka pridno razvaža na dejavnosti.
Napisala Mihaela M. Kocbek
Fotografije Tanja Zrinski
Prostor Restavracija Rožmarin, osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
