Natka Geržina je obsedena s potovanji!

"Potovanja so strast naše družine in Zvone mi nenehno govori, da sem s tem že rahlo obsedena. (smeh) To je čas, ko se kot družina posvetimo medsebojnim odnosom in se še bolj povežemo. Med letom nimamo toliko časa, saj je veliko stresa z delom in šolo. Na potovanjih pa se odklopimo."

Všeč mi je, ker ste se z družino našli predvsem na vseh teh potovanjih. Niko in Luka zagotovo uživata?

Noro uživata. (smeh) Nam je doživetje že potovanje do destinacije, in čeprav je imel naš najmlajši težave s slabostjo, mu je zdaj lažje in uživamo v vožnjah s številnimi letali, ladjami, trikolesniki, rikšami ... Predvsem potovanja ti dajo in širijo obzorja. Dajo ti novo energijo, spoznavaš ljudi drugačnih kultur, prelepo naravo ... Otroka smo naučili, da v tem uživata, in imamo srečo, da imajo za nas posluh tudi v šoli, tako da brez težav manjkata. Imamo razumevajoče učitelje, je pa res, da je potem kakšen teden po prihodu domov bolj naporen, da se nadomesti vse zamujeno, ampak je vredno tega.

Kako načrtujete počitnice in kako določite kraje, ki jih boste obiskali?

Kraje gledamo in izbiramo po eksotičnosti. Všeč so nam lepe, s palmami obdane plaže in turkizno morje. (smeh). Ker večinoma potujemo pozimi, gremo kam, kjer je toplo. Najprej smo hodili z agencijo, zdaj pa vse to urejam že sama. Naučiš se, kako iskati povezave med deželami, v katerih potuješ, in kombiniraš, koliko časa potrebuješ za prestope, koliko rezerve ipd. Sicer pa, če ne bi plesala, bi bila verjetno turistična vodička, saj sem po poklicu turistična tehnica.

Bili ste že v Mehiki, na Kanarskih otokih, obiskali ste Singapur, Boracay ... Kje vam je bilo najlepše in katere konce sveta bi si še ogledali?

Težko bi izbrala najlepši kraj, najlepšo deželo. Povsod je drugače in vsak kraj, ki smo ga videli, bi še kdaj obiskala. Ne mika pa me Indija. Moj brat veliko potuje in je priznal, da je Indija šokirala tudi njega. V juniju imamo že rezervirano potovanje na Bali in Lombok. Želela bi obiskati še Maldive, sin Niko si želi videti Havaje in Las Vegas, rekli pa smo, da bomo Zvoneta peljali še na Jamajko, da bo videl, kje je pravi Kingston. (smeh)

Pravijo, da si s potovanji širimo obzorja. Da stopimo iz ukalupljenih okvirjev, v katerih živimo. Kaj vam dajo potovanja?

Meni dajo vse. Energijo, ki se je ne da opisati. Dajo mi pogled na to, kar je na drugi strani. Spoznaš druge kulture, ljudi, način življenja in ugotoviš, da nista lepi samo Slovenija in Evropa, ampak da so tudi druge dežele lahko čudovite. Navadno izbiramo takšne kraje, da se zavedamo, da smo srečni, da vidimo, kaj imamo doma, in da to tudi cenimo, ko se vrnemo. Z družino se na teh potovanjih še bolj povežemo. Zvone mi velikokrat reče, da se lahko tudi doma uživa. Ampak ni enako. Doma si nenehno vpet v stres, telefone, šolo in obveznosti. Tam pa pustiš vse za sabo.

Vrsto let že delate in ustvarjate v plesni šoli. Koliko let je minilo od ustanovitve in koliko plesalcev je šlo skozi vaše plesne koreografije?

Prav zadnjič sem razmišljala, da ni človeka, ki bi učil več otrok kot jaz. (smeh) Srečna sem, da se lahko s poučevanjem plesa že tako dolgo uspešno ukvarjam in da mi starši po vseh teh letih še vedno zaupajo svoje otroke.

Plesalci morajo biti v nenehnem stiku z novostmi, ki prihajajo iz sveta. Kaj je trenutno novo na področju plesa in po kakšnih zvrsteh se ozirajo najmlajši plesalci?

V bistvu naša plesna šola uči hiphop in show dance. Zgledujemo se po vseh novostih na spletu in videospotih ter po novostih, ki prihajajo iz tujine, ter to prenašamo na plesalce. Za najmlajše v plesnem vrtcu pa predvsem show dance, s katerim pridobijo ritem, znanje osnovnih korakov ipd. Potem sledijo čedalje težje koreografije, ki se jih učimo iz leta v leto in so vse bolj dodelane, tako da plesalci napredujejo in širijo plesno znanje.

Vsako leto pripravite čudovite plesne produkcije. Koliko plesalcev takrat nastopi?

Plesne produkcije so tisto, česar se otroci zelo veselijo. Zato se temeljito pripravimo, uredimo in zadnja leta imamo tudi tako, da ustvarjamo muzikale, kjer pojejo in plešejo, saj imajo nekateri poleg plesnega tudi pevski talent. Ravno za praznike smo nastopili v Mariboxu, kar je bila nepozabna izkušnja. Včasih naredimo več prireditev in porazdelimo plesalce, saj imam šolo v Slovenski Bistrici, Mariboru in Rogaški Slatini.

Ne smem mimo vaše legendarne skupine Power Dancers, s katero ste v devetdesetih letih dekleta postale zvezde. Petje in glasba sta vas spremljala na vsakem koraku in do danes ste ostali zvesti plesu. Ali bi se danes lahko ponovila takšna zgodba?

Ne. Mislim, da bi bilo to zelo težko. Imamo veliko dobrih plesalcev, izvajalcev, morda še boljše kot v tistih letih. Veliko skupin bi lahko naredili, ampak ni več medijske podpore, kot je bila včasih. Slovenska glasba ni več tako zastopana in tudi ljudje so jo takrat drugače dojemali. Mediji so veliko bolj podpirali slovensko glasbo, ljudje so jo vzeli za svojo in v tem uživali. Danes pa te zavednosti občutno primanjkuje. Ko sem začela poučevati ples, smo delali koreografije zgolj na slovensko glasbo in tukaj so se zgodile velike spremembe. Svoje pa je prinesel tudi internet. Danes so ljudje kopija tega, kar jim predstaviš, in tukaj imajo največ moči prav mediji. Ko smo takrat powerke izdale pesem, smo obiskale sedem, osem televizijskih oddaj in nešteto radiev. Videospoti so se predvajali cele dneve. Danes pa na televiziji in radiu prevladuje tuja glasba, in to je žalostno. Morali bi bolj podpreti domače izvajalce, domačo glasbo, saj se le tako lahko razvija, raste kakovost ...

Nekako vse aktualne stvari uvažamo iz tujine, čeprav imamo doma odličen potencial. Zakaj znova ne nastanejo takšne skupine?

Nimam nič proti tujini. Vsi se zgledujemo po tujini. Tudi s powerkami smo potovale po Ameriki, da smo dobile ideje. To je dobro, vseeno pa bi bilo bolje, če bi izpostavili to doma. Da bi cenili to, kar imamo.

Besedilo: MIMA // Foto: osebni arhiv

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču