Nekdanja pevka Natka Geržina se že vrsto let posveča plesu, počitnice pa navadno izkoristi za daljše potovanje, na katerem z družino raziskuje eksotične dežele. Letos se je s sinom Luko in Nikom ter partnerjem Zvonetom potepala po Filipinih.
Natka, ni skrivnost, da obožujete počitnice. Kakšne spomine na poletja imate iz otroštva?
Spomnim se, da smo kar nekaj let zapored z družino preživljali počitnice v Novalji na Pagu v avtokampu Straško. Kot majhna deklica sem se vedno noro veselila morja in odštevala dneve pred odhodom. Na morju sem vedno spoznala nove prijatelje in kar hitro sem se naučila plavati. Neustrašno sem skakala na glavo in vedno me je bilo težko spraviti iz vode. Oče me je naučil potapljanja in skupaj sva iskala školjke, zvezde in ježke. Nekako podobno, kot danes to doživljata moja sinova.
Torej ni skrivnost, da je vaš najljubši čas poletje?
Ja, res je! (smeh) Moj najljubši letni čas je poletje, saj obožujem sonce in dolge dneve. Ko smo lahko zelo malo oblečeni in kar ves dan na zraku. Morje, počitnice ... Zdi se mi, da so ljudje poleti bolj nasmejani.
Kakšna potovanja so vam všeč? Se radi odpravite na pot z letalom, avtom ...?
Zelo rada potujem z letalom, tudi v oddaljenih krajih uživam. Ne maram pa dolgih voženj z avtom, zato nisem za potovanja z avtodomi. V prihodnje bi želela na potovanje s kakšno križarko, to bi bila nova izkušnja zame in gotovo lepa tudi za otroka.
Lani ste bili v Aziji. Kako ste se imeli?
Res je. Po odkrivanju Amerike in Mehike smo si še ogledali Kuala Lumpur, lani pa smo v tem času raziskovali Vietnam in Singapur. Singapur velja za eno izmed najbogatejših držav na svetu. Je pa tudi ena od štirih še obstoječih mestnih držav na svetu in najmanjša država v JV Aziji. Da o arhitekturi in vseh zanimivih stolpnicah ne govorim.
Kaj pa Mehika? Vam je bila všeč?
Po priporočilih mojega brata smo se odločili, da se podamo v Mehiko. Pred tem smo odkrivali Tajsko in zaželeli smo si videti še drugi del sveta, ki pa je veliko nasprotje tega, kar smo takrat doživeli.
Mehika je veliko bolj razvita, skomercializirana kot Tajska. Nad tem smo seveda bili zelo presenečeni. Nekako nismo pričakovali, da bo tako. Na vsakem koraku je prisoten del mogočne zgodovine, o kateri pričajo številna najdišča in seveda piramide, ki govorijo o njihovi veri in življenju. Zelo zanimiv je tudi podvodni svet Majev, ki se imenuje cenotes. To so kraške jame, polne vode, ki je prodirala skozi apnenec. Za majevsko mesto so bile izrednega pomena. Razglasili so jih za svete in v njih izvajali številne rituale.
Poleti pa ste bili še na Kanarskih otokih. Kako je bilo?
Ko sem spoznala Zvoneta, sva ugotovila, da imava skupno strast do potovanj. Obiskala sva Ibizo, Tenerife, Tunizijo, pet grških otokov, od katerih je nedvomno najbolj poseben Santorini. Najlepši in posebni so Karibi. Bila sva na Kubi, v Dominikanski republiki, Barbados pa smo obiskale s Power Dancers.
Z družino smo bili letos še v Aziji, zdaj pa smo uživali na Kanarskih otokih. Z Nikom, Luko in Zvonetom smo se odpravili na otok Fuerteventura. To je otok sonca, vetra, neskončnih plaž, peščenih sipin in vulkanov. Imenovan tudi otok večne pomladi. Ogledali smo si peščene plaže in obiskali njihov živalski vrt. Ampak to je bil zdaj naš zadnji živalski vrt, ki smo ga obiskali! (smeh) Namreč, toliko smo jih že videli, da ni več nekih posebnih živali, ki bi nas še očarale. Obiskali smo že vrtove v Zagrebu, Salzburgu, na Dunaju. Nekako si niti otroka več tega ne želita. Na Fuerteventuri je bilo zanimivo predvsem zato, ker je bil živalski vrt odprt. Živali so se lahko prosto gibale.
Pred nekaj tedni pa ste se vrnili s Filipinov. Kako je bilo tam?
Bili smo na otoku Boracay, ki ima okoli 30 tisoč prebivalcev. Velja za najlepši in najbolj razvit (ter najdražji) filipinski otok, ki živi od turizma. Dnevno tja pripotuje kar tri tisoč turistov, ki v glavnem prihajajo iz Azije ali drugih delov sveta. Seveda najdeš na otočku še kakšne neobljudene predele, čeprav je velik le 10 kvadratnih kilometrov. Tam vidiš domačine, ki živijo v svojem pristnem filipinskem slogu. Bela plaža, ki velja za najlepšo na Boracayu, je resnično prepletena z bogato ponudbo in ponuja vse in še več za zadovoljstvo turistov. Po Boracayu pa smo odšli še na otok Panglao. Čeprav mi je Boracay bil veliko lepši in bi se tja zagotovo še kdaj vrnila.
V tem času ste kot družina raziskali že številne destinacije. Kdaj ste se z otokoma prvič odpravili na potovanje z letalom?
Z Zvonetom sva počakala, da sta otroka nekoliko zrasla. Niko in Luka sta zelo živahna otroka, ki sta vedno v pogonu in tako sta držala na nogah tudi mene. Zato nismo nikjer imeli dolgega postanka. Ves čas si ju moral loviti in nenehno sta naju držala na preži. Bila sem preveč utrujena, da bi uživala na potovanju. Tudi zato smo se prvič odpravili, ko sta bila stara štiri in šest let. Danes oba zelo rada potujeta.
Pa vas ni strah letenja? Veliko ljudi namreč ne potuje prav zaradi tega.
Edina težava, ki jo imamo, so pristanki z letalom, saj je otrokoma pogosto slabo. Lahko vam povem, da smo že testirali vzdržljivost letalskih vrečk. In dobro držijo. (smeh) Ampak to nas ne ustavi. Ko pa se pogovarjam z ljudmi, ugotavljam, da ne potujejo prav zaradi tega – ker se bojijo potovanja z letalom. Priznam, da nisem ravnodušna, ko grem na letalo (kljub temu da obožujem letališča, letala ...). A strah, da bi se lahko kaj zgodilo, me ne ustavi. Še vedno je po statistiki to najbolj varen prevoz.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
