Znan slovenski plesalec, koreograf in pomemben del ekipe televizijskih šovov, kot so Zvezde plešejo, Znan obraz ima svoj glas in Slovenija ima talent, Miha Krušič, je posnel kratek plesni film kot uverturo v celovečerni film.
”Naše srce bije v ritmu, ki ga vidimo v odsevu gibanja ljudi. Nekateri ga znamo pokazati, spet drugi ga znajo gledati. Ne glede, kam spadamo in kam gremo, vedno nam na poti pleše srce.”
Kdaj se vam je porodila ideja o ustvarjanju lastnega plesnega filma?
Osnovna ideja za celovečerni film je nastala že leta 2011, ampak nekako ni bilo interesa in financ za realizacijo. Za kratki film pa je ideja prišla spontano na pivu po treningu, ko smo debatirali o snemanju nadaljevanja promotorske oddaje o profesionalnih plesalcih. Takrat se mi je porodila ideja o snemanju filma, vsi navzoči so me debelo pogledali in se začeli smejati. To je bil šele začetek in uvod, da smo sploh začeli pisati scenarij. Navdih sem iskal v realnem življenju plesalcev in zgodbah, ki se nam dogajajo.
Kako je film Generacija ples nastajal? Kdo vse vam je pomagal pri nastanku filma?
Naslov filma sega še v leto 2007, ko sem imel plesno oddajo z istim naslovom na TV Paprika. Pozneje sem se lotil lastnih kratkih plesnih filmčkov, med drugimi tudi videospot A maš tak flow leta 2011, Generacija ples – življenje profesionalnega plesalca leta 2016 in zdaj končno tudi kratki film Generacija ples. Pri vseh projektih so mi pomagali prijatelji iz industrije show biznisa, ki pa so tudi predvsem ljubitelji plesa.
Nastopajoči so del profesionalne ekipe, so moji standardni plesalci, s katerimi sodelujem že desetletja. Mladi del ekipe pa so perspektivni podmladek slovenske plesne scene. Moram priznati, da so me presenetili, večino kadrov smo izpeljali brez težav. Plesalci imajo izkušnje z odrov, primer naravnega talenta je Katja Škofic, ki je že prej igrala v filmih. Soigralci so ji sledili brez večjih težav, to je še en dokaz, da so slovenski plesalci res vsestranski.
O čem govori film in komu je namenjen?
Govori o plesalki, ki v težkem življenjskem obdobju poskuša najti smisel, zakaj in kako naprej v svoji karieri. Pot jo pelje na morje, kjer spozna ekipo plesalcev, ki trenirajo za nastop. Hitro se rodi simpatija in zgodi se zaplet z lokalnimi plesalci, več pa izveste v filmu. Film je namenjen vsem ljubiteljem plesa in tistim, ki jim je ples že način življenja.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Načrti za prihodnost so usmerjeni predvsem v scenarij in iskanje financiranja za celovečerni plesni film. To je bistvo vsega, kar delam zadnjih 10 let.
Imate rajši ples pred kamerami ali ples v živo? Kakšna je razlika?
Razlika je očitna, pred kamero imaš možnost ponavljanja, v živo pa seveda ne. Imam pa vseeno rajši ples v živo, ker je bolj adrenalinsko. Če veš, da imaš možnost ponavljati, gre vedno nekaj narobe.
Kako ste vzpostavili ravnovesje med ustvarjanjem lastnega filma in zasebnim družinskim življenjem? Je bilo veliko odrekanj?
Odrekanj pri takšnem projektu je vedno veliko, tako da je zelo težko biti pameten in najti neko srednjo pot. Imel sem podporo v ožjem družinskem krogu in razumevanje vseh vpletenih. Organizacija samih dogodkov v zadnjih štirih letih pa ni bila mačji kašelj, vendar lahko rečem, da družini ni manjkal oče.
Kakšno je vaše mnenje o plesu v Sloveniji? Menite, da je zapostavljen? Kaj bi spremenili, da bi bil pri nas bolj cenjen?
Ples je v Sloveniji zapostavljen. Ko ga potrebujejo, smo vrhunski, ko mi potrebujemo njih, pa ne vedo, kam naj nas dajo, bodisi v kulturi bodisi v športu. Meje se trudim premikati že vse od leta 2003, izgubil sem upanje skoraj za vse, le za ples ne. Če je prisotna ljubezen, potem je mogoče vse. In moja ljubezen do plesa je brezpogojna. Film je neke vrste dokaz moje brezpogojne ljubezni, saj sem ga financiral sam. V prihodnje upam, da bom pridobil pomoč pri financiranju filma. Celovečerni film bo končan leta 2023, pa naj se zgodi karkoli.
Napisala: Maja Drnovšek, Fotografija: Goran Antley