Maja Pinterič, znana youtuberka: “Ne znam lagati. Lahko sem samo jaz.”

Mladi jo poznajo iz YouTube vsebin pod naslovom NekiNeki, vsi preostali pa smo jo vzljubili kot sovoditeljico letošnje Eme. Prav te dni pa je Maja skočila še v Playboy, v fotozgodbo, ki jo je Aleš Bravničar kot prvi slovenski Playboyev fotograf v celoti (z naslovnico vred) posnel s pametnim telefonom iPhone 11 Pro Max. Na vroč poletni dan smo z Majo poklepetali o karieri, o Emi Freš in Emi, o spletu, ljubezni, vesolju in še čem.

Imate radi poletje?

Obožujem poletje. To je nedvomno moj najljubši letni čas. Nisem za zimo. (smeh) Raje jamram, da mi je vroče, kot da me zebe.

Če sodimo po tistem izzivu na YouTubu, kjer ste v kopalkah smučali na Krvavcu, tudi mraz zelo dobro prenašate.

Takrat me je grel adrenalin. (smeh)

Boste za YouTube snemali tudi čez poletje?

YouTube mora 'laufati', tako da bomo ta snemanja delali sproti in še vedno imeli tedenske objave, dnevno pa bomo objavljali tudi na Instagramu. Dela bo dovolj za vsak dan, ampak vsi, ki smo v tem, to delamo z veseljem. YouTube kanal NekiNeki je vendarle še vedno moj glavni projekt, vse drugo pa so potem izbrane dobrote za zraven.

Kdaj pa bo čas za počitnice?

Upam, da že prihodnji teden. Če bo še mogoče, imamo načrt, da gremo najprej v Opatijo, potem pa še na Lošinj.

Se ne bojite okužbe?

Ne.

Kako pa si razlagate situacijo, v kateri zdaj živimo?

Ne vem, kaj naj rečem. Zdaj, ko se spet vse skupaj ponavlja in smo spet v paniki, mi je že malce bizarno. Sploh ker so določeni ukrepi skregani z logiko, tako da težko presodim, kako resno je vse skupaj. Tako kot verjetno vsem mi gre celotna situacija na živce – seveda bi vsi radi mislili še na kaj drugega kot na ta virus. Razumem pa, da če bo dodatno poslabšanje, bomo morali sprejeti strožje ukrepe.

Kako ste preživljali spomladansko obdobje karantene?

Na različnih koncih sem delala vse do konca, dokler ni bila razglašena epidemija in posledično potem karantena. Med karanteno sem potem šla domov, k staršem, v Sromlje pri Brežicah. Takrat so se določene stvari, ki sem jih delala, tako ali tako popolnoma ustavile. Čas, ko je bilo treba biti samo doma, mi je bil kar mučen, ker če ne počnem česa ustvarjalnega, mi hitro postane dolgčas. Imela sem sicer to srečo, da živimo na vasi, tako da sem bila obdana z naravo, v tistem času pa je bilo tudi veliko kmečkih opravil – v vinogradu recimo – tako da sem hitro našla zaposlitev.

Se sicer pogosto vračate iz Ljubljane v Sromlje?

Načeloma hodim k staršem kar vsak konec tedna, če seveda nimam v Ljubljani kakšnih obveznosti. Največkrat se vozim tja in nazaj z vlakom.

Kako pa napreduje vaš študij komunikologije?

Ravno pred dvema dnevoma sem imela zadnji izpit, ampak v tem trenutku še ne vem, ali sem ga uspešno opravila. Če se ne bo vse posrečilo, imam časa še vedno dovolj časa, da uspešno zaključim študij. Sicer pa se mi veliko pomembneje zdi, da sem med študijem dejansko odkrila, kaj želim delati v življenju.

Kolikor vemo, pa komunikologija ni bila vaša prva izbira?

Najprej sem se imela namen vpisati na AGRFT, na igro. Uspešno sem opravljala izpite, prišla celo v zadnji krog, ampak se na koncu vseeno ni izšlo. Takrat sem potem vedela le, da si želim študirati nekaj v zvezi z mediji, zato je bila komunikologija logična druga izbira. Ob študiju sem ves čas delala druge stvari, ki so me veselile, spoznavala ljudi, opravljala tudi študentska dela, različne projekte in potem sem postopoma prišla do vseh teh reči, ki jih počnem danes.

Zaradi pandemije se je ustavilo tudi vaše delo na TV Slovenija?

Ko je bil sprejet ukrep za karanteno, smo z nacionalno televizijo prenehali snemati rubriko v oddaji Vikend paket. Rubriko sem vodila skupaj z Lovrom (Prešiček, op. a.), ki z mano dela tudi pri projektu NekiNeki. Snemali smo različne izzive z ljudmi v trgovinah, in tega potem, ko so bili sprejeti ukrepi, seveda nismo mogli nadaljevati. Marca bi sicer morali posneti le še približno pet oddaj, ampak smo potem to rubriko žal predčasno zaključili. Smo se pa vsi, ki smo to delali, odlično vpeljali, tako da bo za naslednjič, ko bomo spet kaj delali, veliko lažje in bomo lahko naredili še boljše vsebine.

Izbor Ema pa se je k sreči zgodil tik pred izbruhom virusa pri nas.

Ja, 20. februarja smo še imeli Emo, Evrovizija pa je potem odpadla.

Redno spremljate Evrovizijo?

Spomnim se, da ko sem bila še majhna, smo si za večer, ko je bila Evrovizija, naredili kokice in se skupaj gnetli na kavču. Ne verjamem, da sem potem kadarkoli zdržala do konca, ker je bil šov predolg, komadi pa so se mi zdeli precej podobni. (smeh) Zdaj mi je Evrovizija bolj kot iz glasbenega aspekta zanimiva kot dogodek, kot spektakel. Evrovizije sicer ne spremljam redno, sem pa od nekdaj vestno gledala Emo. Pri Emi me je vedno zanimalo čisto vse, od celotnega programa do glasbe, ki je bila predstavljena.

Kako ste dobili povabilo za sovoditeljsko vlogo na letošnji Emi?

Z nacionalne televizije me je v bistvu odkril Blaž Švab. Videl je, kaj z Lovrom ustvarjava za YouTube, in zdelo se mu je, da delava dobro. Na prvem razgovoru me je vprašal, kakšne so moje ambicije, kaj me zanima. Seveda sem rekla, da me je televizijsko voditeljstvo od nekaj privlačilo. Sledilo je še nekaj uredniških sestankov, sodelovanje pa se je dejansko začelo potem, ko so se odločili, da bi najprej delali spletno oddajo Ema Freš. Ema Freš se mi je pa že konceptualno zdela super in sem bila takoj za.

Kako ste reagirali, ko so vam predstavili scenarij za Emo, po katerem sta nas s Klemenom Slakonjo dobro nahecala z zaigrano nesrečo na odru?

Meni se je zdela res huda fora. Je pa za to finto vedela res samo najožja ekipa, ker smo hoteli, da bi bilo presenečenje tudi za nastopajoče. Zato jaz pred oddajo v živo v 'green roomu' sploh nisem imela vaje za to specifično sceno. Vse, kar so mi rekli, je bilo, da mi bodo prek slušalke dajali navodila, jaz pa naj odigram šok, zmedenost, ker ne vem, kaj se dogaja. In sem … odigrala. (smeh) Mi je pa nenavadno, da mi še danes kdo reče, kako grozno mi je moralo biti, ker sem bila takrat prvič na televiziji, pa se je zgodilo nekaj tako groznega. Ko jim povem, da je bilo vse zaigrano, še vedno komaj verjamejo. Presenetil me je tudi odziv iz tujine že med samo oddajo, ko so tuje publikacije pisale, kaj se je zgodilo Klemnu, če je z njim vse v redu in kaj počnemo z njim, da mora poškodovan voditi oddajo. (smeh) Ni veliko ljudi pograbilo namiga, da je bilo pesmi, ki jo je Klemen pel, naslov Arkada in si je on potem razbil arkado.

Vsekakor zelo zahtevna premiera na televiziji v živo. Ste imeli veliko treme?

V bistvu mi je bilo veliko težje, ko smo imeli prenos v živo s finalom Eme Freš. Najprej je bilo mišljeno, da bo ta oddaja samo prek spleta, kjer bomo komentirali poslane komade neuveljavljenih mladih skupin, potem pa je padla odločitev, da bo finale vseeno na televiziji kot prime time oddaja. Z Bojanom (Cvjetićanin, op. a.) so naju vprašali, ali se čutiva sposobna voditi oddajo v živo. Jaz sem do takrat imela samo izkušnje s povezovanjem kakšnih prireditev v naši vasi in z nastopov v šoli. (smeh) Tako sem kar na dan snemanja izvedela nekaj nujnih stvari, kot recimo to, kako veš, v katero kamero moraš gledati, ko govoriš. Z Bojanom sva se tega lotila z res malo predpripravami, ampak sva k sreči hitro vse dojela. Takrat sem imela res veliko treme, ampak sem hkrati čutila tudi izjemno navdušenje. Voditi oddajo so vendarle bile moje sanje.

Kaj ste si najbolj zapomnili?

Ko sem prišla na televizijo, so vsi skakali okoli mene, od maskerke do frizerja, na obleki, ko sem jo imela že oblečeno, so ravnali zmečkane delčke. Sem se počutila kar malce … zvezdniško. (smeh) Mi je pa bila zaradi te izkušnje potem Ema veliko manj stresna, bila sem bolj sproščena, pa tudi nisem imela ne vem kako ključne vloge. Na Emi sem res noro uživala.

Ste od Klemna Slakonje prejeli kakšen pomemben nasvet?

(smeh) Ne, saj niti nisva bila veliko skupaj, ker sva bila v ločenih studiih. Bil pa je vsekakor dodatna podpora, ker ko sem videla, da on uživa in je navdušen, me je to samo še bolj motiviralo, saj sem tako vedela, da nekaj delamo prav.

Vam je pa verjetno snemanje YouTube vsebin ponudilo dobro podlago za prehod na televizijo?

To, da sem prej že delala pred kamero za YouTube, mi je ogromno pomagalo. Včasih sem bila namreč precej bolj zaprta, težko me je bilo prepričati za kakšno bolj divjo stvar. Z NekiNeki pa sem začela uživati v izzivih, začela sem razumeti, da ko greš ven iz svoje cone udobja, se ti zgodijo najboljše stvari. Če ne bi ravno zaradi vsebin, ki smo jih želeli delati za YouTube, naredila tega preboja pri sebi, nikoli ne bi smučala v kopalkah na Krvavcu.

Kje pa je danes vaša cona udobja?

Zdaj niti več ne vem. (smeh)

Kje ste najbolj sproščeni?

Najbolj sproščena sem zagotovo doma, ko sem s sestro Katjo, ker je ona tudi moja najboljša prijateljica. Med nama je fenomenalna energija, ob njej sem vedno popolnoma sproščena. Nasploh me najbolj pomirja, kadar sem z ljudmi, s katerimi se dobro počutim. Ko sem doma, pa se tudi večkrat podam v naravo, da se odklopim od celotedenskega življenja v mestu. Mestnega življenja, ki ga izkušam v Ljubljani, nikoli nisem bila vajena. Recimo to, da ves čas slišiš avtomobile. Tam, kjer sem jaz doma, samo ptiči čivkajo.

Kako mislite, da bo vaše občinstvo na YouTubu odreagiralo na fotografije v reviji Playboy?

Upam, da pozitivno. (smeh) Če bodo kakšni zlobni komentarji, pa nič hudega. Sem že navajena. Na spletu imaš vedno ljudi, ki bodo objavljali sovražne komentarje, ampak če bi se s tem obremenjevala, ne bi nikamor prišla. Ne more me soditi nekdo, ki me ne pozna, nekdo, ki anonimno za računalnikom stresa svoje frustracije. Včasih sem se zelo obremenjevala s tem, kaj so ljudje pisali, zdaj pa moram te stvari preprosto spregledati, ker sicer ne bi mogla delati, kar delam, in ne bi mogla živeti življenja tako, kot ga živim. Sem pa vedno odprta za konstruktivne kritike, sploh če se iz teh lahko kaj naučim.

Kako ste sprejeli povabilo k fotografiranju?

Začelo se je v bistvu tako, da sem odreagirala na neke fotografije, ki jih je Aleš Bravničar objavil na Instagramu, potem pa mi je on odpisal, če bi me zanimalo fotografiranje za Playboy. Ko sem to prebrala, me je kar posedlo. Da me Bravničar vpraša, ali bi se fotografirala za Playboy! Začela sva se pogovarjati, in ko sva dodelala zasnovo, sem bila že čisto navdušena.

Na takšen način se še nikoli niste predstavili. Kako ste se znašli pred objektivom?

To je bilo dejansko moje prvo profesionalno fotografiranje, sploh na takšni ravni. Na samem kraju mi je bilo malce smešno, ko sem lezla v različne kostumčke pa ko sem pozirala med bloki in potem na stadionu. Ljudje so v bližini telovadili in seveda je vsak malce kukal v našo smer. (smeri) Pa še nekaj priznam – ko sem dan po snemanju fotografije videla v končni obliki, sem zajokala.

Zakaj?

Po eni strani zato, ker mi je odleglo, saj sem se bala, da si mogoče ne bom všeč. Vendarle je bilo to fotografiranje za Playboy, ki je nekaj čisto posebnega. Po drugi strani pa sem bila ob pogledu na fotografije še toliko bolj presenečena, kako dobro so izpadle. Ko sem zajokala od sreče, je Aleš rekel, da se mu to še ni zgodilo. Zdaj se res že zelo veselim izida revije.

Vas je fant kaj oviral pri odločitvi za to fotografiranje?

Med fotografiranjem sem bila samska, tako da me nihče ni oviral. (smeh)

Saj veste, da je bilo to vprašanje past? (smeh) Torej, se je v tem času nekaj zgodilo na vašem ljubezenskem področju?

Recimo, ja. (smeh) Ampak ne bomo drezali. Naj to ostane samo moje. (smeh)

Lahko torej vsaj zapišemo, da ste sveže zaljubljeni?

Pa saj jaz sem ves čas zaljubljena - v življenje! Po naravi sem zelo vesel človek, vedno poskušam biti dobre volje. Če je zraven še kakšna druga ljubezen, pa še toliko bolje.

Katerim vplivnežem na spletu sledite?

Nobenim, ker se mi je že prevečkrat zgodilo, da sem nekoga sodila prek Instagama, potem pa v živo spoznala, da je to v bistvu popolnoma drugačna oseba, kot se prestavlja. Na spletu se lahko zapakiraš, kakor se hočeš, kar potem prevečkrat vodi v razočaranja. Sama se tudi na spletu trudim biti takšna, kot sem v resnici. Ne znam lagati, ne znam fejkati, lahko sem samo jaz.

Kateri je bil zadnji YouTube video, ki ste si ga pogledali?

Včeraj, ko sem jedla zajtrk, sem gledala vloge Gregorja Jakhela Kolarevića (Vsak dan z Jaklom). Ker mi je noro smešen na zelo bister način.

Za Playboy ste povedali, da ljudje pri vas največkrat pohvalijo vaše bujne, dolge lase. Ste vedno imeli tako dolge lase?

Z lasmi sem imela v bistvu zelo različna obdobja. Ko sem bila majhna, sem imela zelo dolgo lase, potem pa sem se za neko obdobje postrigla na kratko. Imela sem tudi blond pramene, ki se niso najbolj posrečili. Zanimivo pa je tudi, da sem najprej imela ravne lase, pozneje pa so se mi pa skodrali.

Koliko pa imate tatujev?

Dva. Na levi roki imam profila sebe in sestre, na desni roki pa dobro vilo, ki pleše po vesolju.

Kakšna pa je zgodba te vile v vesolju?

Ideja za ta tatu se mi je utrnila neko noč. Nisem verna, verjamem pa v moč vesolja. Vedno si rečem, da stvari, ki jih delaš, delaš z lastno voljo, vesolje pa te 'podpre', ko ga potrebuješ. Vse, kar se zgodi, se zgodi z razlogom. Tudi slabe stvari se zgodijo z namenom, da se potem lahko zgodi nekaj boljšega. In v to verjamem. Jaz sem ta dobra mala vila, ki pleše po vesolju in se ima fajn.

Napisal: Darjo Hrib, Fotografije: Aleš Bravničar

Preberite še: Novi Audi A3 Sportback – avto, kjer občutite razliko

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord