Neža Buh - Neisha: Partner je najboljši prijatelj

Njen glasbeni talent se prepleta skozi njeno osebnost in se odraža na vseh področjih njenega življenja. Je ženska, ki si jo vsekakor želiš za prijateljico.

Pa začniva s korono in s tem, kaj ste počeli med karanteno? Se vam zdi, da ste bili zaradi izolacije bolj ustvarjalni kot sicer?

Seveda, saj sem se najprej globoko spočila ... Že kakšno leto dni se nisem tako. Potem sem s polnimi baterijami prisluhnila svojemu potočku idej in ustvarjalnost je bila spet na dnevnem redu. Pred korono sem bila mentalno res izčrpana od coachingov, snemanj in nastopov. Če torej že imaš proste dni, jih raje posvetiš najbližjim, zdravju, športu ... Običajno ne grem takrat za klavir s svinčnikom in papirjem v roki. Med karanteno sem zato z veseljem spet delala, pesmi, katerih zametki so se nabirali v predalu, so končno dobile končno obliko.

Mislite, da se bo zaradi korone v glasbi veliko spremenilo? Kakšno se vam zdi stanje na slovenski glasbeni sceni?

Mislim, da bo veliko 'fejka' odpadlo. Ne le v glasbi, ampak na splošno v kulturi, predvsem pa, kar se tiče odnosov. Tisti, ki smo zaradi karantene obstali v času in prostoru, smo se nehote soočili z močno introspektivo, s soočanjem lastne poslanice. Živim od glasbe in živim za glasbo. Manipulacija zvoka mi je bila položena v zibko, in kot se praznim z razdajanjem ljudem, se hkrati tudi polnim, zdravim, poliram, izobražujem in osmislim. Z glasbenim udejstvovanjem poleg koncertiranja povezujem še poučevanje – šolo petja in klavirja, delavnice za pisce glasbe in interprete, tudi snemalne ure potekajo pri meni, predvsem pa postavljanje aranžmajev in predprodukcija pesmi/plošč za bolj ali manj uveljavljene glasbene izvajalce. Vse to delam pod imenom Mala šola rokenrola. Med najmlajšimi in najstarejšimi učenci je včasih tudi po 50 let razlike. Prav luštno je. Tako da je na mojih vratih dnevno kakšna skuštrana simpatična oseba s kitaro pod roko in sveže napisano pesmijo, ki jo potem z mano spolira, optimizira, prilagodi svojim zmožnostim, posname in počasi pripravi, da ugleda luč sveta.

Za vas torej ni pretiranega strahu, da ne bi mogli še naprej živeti od glasbe?

Če bi bila odvisna samo od koncertiranja in če bi izvajala glasbo, ki bi nastajala pod tujim peresom, bi bili zdaj tole res ekstrem­no težki časi. Sama sem zaradi korone odpovedala 10 koncertov. Dogajanje na odrih je okrnjeno, igra se za omejeno število ljudi. Ni rešitev v tem, da spustimo cene, tudi pica v piceriji stane isto kot prej. Pomembneje je, da se našemu vodstvu države nekako vbije v glavo, da brez dogodkov in kulture nastaja ena velika luknja v skupnem proračunu, predvsem pa v duši naroda, in da je od našega ustvarjanja in poustvarjanja odvisno naše preživetje. Glede tega, kaj se dovoljuje in kaj ne, veljajo povsem dvojna merila. Gneča v cerkvi, avtobusu, službi, trgovini, pod odrom pa tistih nekaj stolov in totalno stresni pogoji oziroma ukrepi tako za izvajalce kot za organizatorje.

Verjetno obstaja razlika med glasbeniki, ne moremo stanja kar posploševati?

Stanje na koncertni sceni je zdaj res bolj ali manj betežno. Najbrž poroke in zasebne zabave vseeno cvetijo, kar je večja priložnost za izvajalce, ki igrajo večurno 'muziko za ples', za nas koncertante avtorje je pa povsem drugače. Mi smo po navadi češnja na taki torti, če že omenjam poroke. Zdaj je čas, da se zatečemo v ustvarjanje in počakamo na drugačne čase. Vedno lahko izdaš dober singel ali dober spot, deješ dobre intervjuje ... Ni pa zdaj smiselno kratkoročno računati na velikopotezne promocije, turneje in na dobiček. Mislim, da je pojem 'boljši časi' brez pomena. Ker tisti stari dobri luštni časi za rokenrol so minili že v prvi dekadi po prestopu v novo tisočletje.

Redki so tako vsestranski glasbeniki kot vi, od pevke, pianistke, klaviaturistke, avtorice, aranžerke, studijske glasbenice v najširšem smislu … To je verjetno tudi neke vrste breme, saj se morate nenehno razvijati in nadgrajevati? Od kod energija za vse to?

Iz radovednosti in iz talenta, ker vem, da ga imam. Drugo je pridnost in sposobnost dati ljudem tisto, kar potrebujejo. Zato pa tudi pridejo do mene. Imam izobrazbo: nižjo glasbeno šolo, glasbeno gimnazijo in akademijo, kot tudi dobrih 20 let šole odrskega in studijskega rokenrola, od tega 15 let solistične kariere. Nekaj pa že znam, in to tudi rada dam. Neprestano se izobražujem, več kot veš o človeški duševnosti, boljši pedagog si. Pa tudi pridno vadim klavir, se ukvarjam s spoznavanjem vseh mogočih tehnologij in razvijam moč vokala.

Vedno ste nasmejani in pozitivni. Ali vas sploh kdaj popade malodušje, se vam kdaj zdi, da nimate niti kančka inspiracije več?

Seveda. Vedno dan po tem, ko sem ekstremno dobre volje ... Bum! Pa smo tam, ko je težko že vstati iz postelje, ker imaš občutek, da imaš noge iz svinca, pa da ti slon sedi na prsih. No, po takem dnevu spet pride ultra lahkoten vesel dan, ko mi ideje še prehitro šibajo in sem polna elana. Kar naprej se vrtim v tem začaranem krogu. To je utrujajoče. Tudi vcepljanje zdrave rutine glede športa in hrane pri teh nihanjih ne pomaga. Ne vem, kaj je to. Imam migrene in hormonska nihanja. Sicer pa pri vseh dejavnikih, ki se dogajajo s planetom in antenami, ni čudno, da tako intenzivno čutim vse napetosti. Zoprno je živeti s tem hiper reaktivnim imunskim sistemom, kot so ga označili zdravniki, ki je lahko tako občutljiv. Žlica napačne hrane in že je alarm. Še kozarčke moram prešteti na prste ene roke, če grem ven, da ja ni halo ... Za zdravje preventivno v glavnem veliko naredim, se pa s takimi nihanji prav gotovo spopada še marsikatera ženska. Zanimivo je, kako hormoni upravljajo naša razpoloženja, naše misli, reakcije in polnočne bojne pohode proti hladilniku …

Nekje sem zasledila, da se ukvarjate tudi s psihologijo in filozofijo. Kje najdete čas še za to?

To je zame sestavni del osebnostne rasti in izobraževanja. Študiram človeško duševnost. Študiram sebe. Pomagam sebi, pomagam drugim. Poglabljam svoje odnose in tudi v pedagogiki lažje in bolje funkcioniram.

Že dve leti ste srečno zaljubljeni. Kako usklajujete ljubezen in glasbo? Kaj je bilo tisto, kar vas je pri partnerju najbolj navdušilo?

Zavohala sem eno lepo dušo, neki varni pristan za svojo zbegano ladjico. Sicer nadvse prijeten, preprost človek, ki je zelo tankočuten, kar se tiče umetnosti in glasbe, in to kljub predispoziciji stroge poze službene uniformiranosti. Pomembno mi je, da je discipliniran tip, miren, zanesljiv, a da razume mojo umetniško vihravost in življenjski slog. K temu je pripomoglo to, da sem ga na začetku rahlo idealizirala in da o njem res nisem vedela veliko. Zdaj ga že malo bolje poznam, čeprav moška trma težko razveže jezik in težko kdaj prizna tudi svoje stranpoti. Vidim ga v rahlo drugačni luči, a verjamem, da lahko skupaj greva daleč in globoko. Veliko vlagam v odnos in na drugi strani tudi pričakujem odprto srce in iskrenost. Dialog je ključen za uspešen odnos. In odprta duša. Osnova klasične dvojine naj bi bila, da je tvoj partner najboljši prijatelj in ekskluzivni ljubimec. In na to prisegam. Kjer so iskre, kjer je kemija, kjer so iste želje, kjer se gleda v isto smer, tam je prihod­nost.

Jernej je iz povsem drugih vod, je vojak, zaposlen v mornarici … In zdaj ste tako vplivali nanj, da ste ga spravili še pred mikrofon. Kako vam je to uspelo?

On je že vse življenje koketiral z glasbo in mikrofonom, malce za šalo, malce pa tudi zares, ampak vse je bilo bolj kot ne za zabavo. Z mano se bo težko družil, ne da bi drezala v njegove potenciale in jih hotela plemenititi. To vedno delam z ljudmi. Morda je to moja poklicna hiba, da ko zavoham talent, kapaciteto, dam v peto prestavo in ga začnem 'brcati v rit' z vsem, kar znam, z vsem, kar imam, in z vsemi, ki jih poznam. Saj sem vendar profesionalka v glasbeni industriji. Mislim, da je greh, da čepiš na talentu. To, kar lahko z njim ustvariš, je tvoja poslanica in tvoje darilo svetu. Če bo Jernej kdaj hotel resno napredovati v glasbi, mislim, da mu je že postlano.

Se že kaj pogovarjata o poroki, otrocih, družini? Izhajate iz velike družine. Ali to pomeni, da bi tudi sami imeli nekoč veliko otrok …

Dokler se poleg koncertiranja in aktivnega ustvarjanja glasbe ukvarjam tudi s pedagogiko, je moja želja po druženju z otroki povsem izpopolnjena. Ne bi šlo oboje skupaj. Otroci v 'službi' in otroci doma – tudi ušesa morajo počivati. Nisem še tam, sem sveže zaljubljena, ampak nimam niti svojih betonskih temeljev, niti želje po poklicu 'mama', ker me še vedno žene poslanica glasbenice.

Nisem polovičarka, česar se lotim, temu se posvetim 100-odstotno. Pri meni ti dve vlogi ne bi šli v isti koš. Sicer pa nikoli ne reci nikoli, kaj pa vem, kaj mi bo še vse živ­ljenje vrglo pod noge.

Kako sta preživela poletje?

Jernej je trenutno na misiji v Rimu. Tam bo pol leta. Seveda sem svoj poletni dopust posvetila raziskovanju tega čudovitega mesta v dvoje.

Pred skoraj desetimi leti ste bila v rubriki sanjsko dekle v revijo Playboy. Bi se še enkrat slikali v malce bolj seksi pozah?

Med pornografijo in umetnostjo je včasih zelo tanka linija. Obožujem delo z dobrimi fotografi, pa tudi sama sem nadvse ustvarjalna pred objektivom. Seveda z veseljem znotraj dobrega konteksta in koncepta naredim kako serijo. Da vedno znova osmislim svoje obline. Nisem pa za čisto popolno goloto v tovrstnih revijah. Ena od mojih bolj razgaljenih serij fotografij je bila narejena za razstavo, ki je pospremila singel Gloria ... No, tam sem marsikaj odvrgla, pa tudi modrice sem imela na sliki in roko za vratom ... Rdeča nit slik je bila 'Good girl gone bad'. Gloria je bila del akcije osveščanja in gibanja proti prisilni prostituciji, ki sem jo speljala s slovensko policijo.

Ste ženska z neverjetno energijo. Kako skrbite za kondicijo?

Gozd, narava, treningi, zdrava prehrana ... Pa seveda tretmaji, na katerih se res pustim razvajati. Tako dobro, kot sem videti, se tudi počutim. Zato za to veliko naredim.

Pravijo, da ste odlična kuharica in gostiteljica. Ste velika gurmanka, kar je verjetno težko, saj morate po drugi strani paziti na linijo.

Lepega telesa ni nikoli preveč, je že moja mama rada rekla. Kar nekaj me je skupaj, vendar imam nasmeh do ušes, glas, ki dvigne streho, cunje se pa vedno da kupiti večje. No, malce je še vseeno treba začrtati mejo, kar se tiče kilogramov. Ni vedno samo to, da govorimo o tem, kdo je debel ali suh. Pomembno je, kdaj ti začnejo dodatni kilogrami ogrožati zdravje in mešati hormone, ker potem se vse zbrklja. Te svoje mega porcije in gostilniško dušo poskušam vsaj malo ukrotiti na gozdnih poteh in poskrbeti za neko zdravo ravnovesje. Sicer pa jem 95 odstotkov samo rastlinsko hrano, in tudi to se pozna na vitalnosti. Zelo.

Naslov ene vaših pesmi je Svoboda ni nič drugega, kot dobro se imet, spet in spet in spet. Imam občutek, da vam to dobro uspeva …

Svoboda je povezana s preskrbljenostjo in notranjim mirom. In ko želje niso več večje od tebe in se zlahka počastiš in jih uresničiš … to je užitek. No, za to vedro gledanje na pojem preskrbljenosti mogoče res ni optimalen čas, se pa zavedam, da ti finančna svoboda prinese mir. Notranji mir se začne pri plačanih računih. Res je. Svoboda je zame največja vrednota. Sama sem kreator svoje realnosti. Lastnik svojih čustev sem, svojih misli, odločitev in dejanj. In to je dober občutek. Tudi prava ljubezen ti krila svobode še bolj razprostre.

Kako pa se zabavate sami? Pogosto namreč z glasbo zabavate druge. Kako preživljate prosti čas oziroma kako ga sami radi žurirate?

Rada dobro skuham, povabim prijatelje in žurke spontanke so pri meni stalnica. Pa še fejst sosede imam. Ne hodim veliko ven, teh druženj imam dovolj že na dogodkih in po koncertih.

Ste zelo družaben človek in imate veliko prijateljev. Kaj vam pomeni dober prijatelj?

Nekdo, ki te ne obsoja in ti v dobrem in slabem ponudi ramo tolažnico, zatočišče ali brezobrestno posojilo. Pa da te brez nerganja posluša ob treh zjutraj, če je treba, ko moraš kaj 'pocmizdit' v telefon. Dobri prijatelji ne gledajo na čas, ki ga preživijo skupaj, frekvenca sploh ni pomembna, pomembno je, da si tam takrat, ko je treba pomagati, stopiti skupaj ali se pošteno razveseliti v iskreni, dobri družbi. Prijatelji so podaljšek družine.

Napisala: Sandra Bratuša, Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol