Story kariero naše najboljše plesalke Nike Kljun spremlja že vse iz časov njenih prvih korakov v družinski plesni šoli Bolero. In čeprav smo bili njenih uspehov na drugi celini že vajeni, nas je kljub vsemu tokrat presenetila z zgodbo o zakulisju svojega dela v različici ameriške oddaje 'So you think you can dance' v Ukrajini in o delu z največjimi svetovnimi zvezdami.
Čeprav je pred kratkim s Story že spregovorila o tem, kako je na odru stati z Justinom Bieberjem, smo tokrat izvedeli še nekaj zanimivih podrobnosti iz življenja na veliki nogi. O delu na tujih televizijah in največjih odrih sveta smo virtualno poklepetali z nasmejano 27-letnico, ki navdušenja ob najnovejšem uspehu preprosto ni mogla skriti.
Story: Pri oddaji SYTYCD sodelujete kot koreografinja. Te vloge ste sicer že vajeni, zanima pa me, ali imate pri omenjeni oddaji kakšne omejitve? Časovne ali kaj takšnega v smislu cenzure?
V vsaki državi je malce drugače. Glede kostumografije, na primer, smo na evropskih televizijah lahko bolj odkriti, medtem ko na ameriških ne smeš pokazati niti malo zadnjice. Enako velja tudi za koreografijo. V Evropi so lahko veliko bolj seksapilne. Včasih se tudi dolžina glasbe razlikuje, predvsem pa tudi to, koliko pripomočkov ima lahko plesalec na plesišču in kakšne velikosti so. Na koncu pa se tako ali tako vse vrti okrog proračuna.
Story: Sodelovanje pri takšnih oddajah verjetno prinaša veliko pritiska. Kako se vi spopadate z njim?
Včasih ponoči tudi ne spim. (smeh) Ko sva s Camillom koreografirala plesne točke, sva morala najti različne korake in variante, ki so najbolj ustrezale vsakemu posamezniku. Le tako lahko plesalec res zasije na plesišču. Včasih sva dobila pare, kjer je bila punca sodobna plesalka, fantova močna plesna veja pa je bil break dance. Najina naloga je bila sestaviti jazz funk/hiphop koreografijo. Torej naučiti sva ju morala novega stila in skozi najino koreografijo iz njiju potegniti najboljše. To ti lahko vzame kar nekaj časa in še posebno težavno je, ker s tekmovalci nimaš na voljo veliko treningov. Včasih tudi le od štiri do šest ur, kar je lahko za koreografa velik pritisk.
Story: Pa so podobni pritiski že kdaj načeli vaše zdravje? Kako se spopadate z njimi?
Do zdaj sem se že malo naučila spopadati s pritiski, a žal me je moralo življenje samo izučiti. Pri dvajsetih letih sem zaradi preobremenjenosti na plesnem in trenerskem področju ter različnih neprijetnih dogodkov iz zasebnega življenja pristala na urgenci, kjer me je lastno telo, lahko rečem, popolnoma napadlo. Nisem se mogla premikati, bolečina, ki sem jo prestajala po vsem telesu, je bila neznosna, primanjkovalo mi je zraka, kaj šele da bi hodila, sedela ali da bi se me kdo dotaknil. Bilo je tako boleče, da sem mislila, da ni več poti nazaj. Grozna izkušnja, ki je ne privoščim nikomur. A verjamem, da se vse zgodi z razlogom, četudi tisti trenutek tega ne razumemo. Od takrat naprej gledam na življenje in delo nekoliko drugače, še posebej po selitvi v Ameriko.
Story: Kako pa sicer to sploh poteka? Slovenka, ki živi v ZDA, usklajuje termine z ukrajinsko in portugalsko produkcijo?
Tako gre kot z vsemi drugimi ponudbami in deli. (smeh) Če ti je namenjeno, se bo zgodilo. V Ameriki je vseeno, od kod si. Če je tvoje delo kvalitetno, te bodo želeli, ne glede na poreklo. Največji problem pri našem poslu je 'timing'. Ko se moraš odločiti med eno ali drugo ponudbo zaradi prekrivanja datumov ali pa si celo že nedosegljiv tisti čas. Takšne odločitve so mi vedno v breme.
Story: Je sicer vašim sodelavcem po svetu vaše poreklo zanimivo?
Zelo. Nikakor ne morejo opredeliti naglasa. Včasih sem Rusinja, Slovakinja, včasih Italijanka. Ko pa jim razložim, kje je Slovenija, in o njej povem kaj lepega, večino zanima več podrobnosti o moji deželi. Zdi se jim zelo zanimiva.
Story: Kako pa bi opisali svoje delo pri omenjeni oddaji? Izberete glasbo, naredite koreografijo? Vas trenutno prevzema kakšen trend?
Res je, največkrat koreografi izbiramo glasbo, vendar jo mora vedno potrditi produkcija. Nekatere televizijske hiše imajo raje, če koreografi uporabimo prepoznavne, komercialne skladbe, nekaterih to ne zanima, vendar jih namesto tega bolj zanima zgodba plesalcev na odru. Razlikuje se od televizije do televizije. Menim, da je treba tako kot koreografijo tudi glasbo prirediti plesalcu, da jo čuti in da se lahko poistoveti z njo. Izbira glasbe je zelo pomembna. Sama sicer največkrat uporabim pop glasbo, lahko bi rekli, da to od mene nekako pričakujejo, predvsem ko koreografiram skupaj s Camillom. Hitri gibi, efektivnost, eksplozivnost, prepričljiv nastop ... To je nekako najin 'trend'.
Story: Kaj pa je trenutno vaš najljubši gib?
Že od nekdaj imam rada različne efektivne padce na tla. Plesalci po mojih delavnicah me imajo vedno še kako zelo radi. (smeh) Po delavnicah namreč na Instagramu vidim polno pobitih in črnih kolen. (smeh)
Story: Pa ste jih že vključili v kakšno koreografijo v SYTYCD?
Absolutno!
Story: Na kakšne odzive pa navadno naletite, ko pokažete svojo koreografijo tekmovalcem?
Najprej me zaskrbljeno vprašajo: "Koliko bo padcev na tla?" (smeh) Ko ta del prebrodimo, jim razložim koncept koreografije, pokažem nekaj gibov, premikanja po prostoru ... Nato pa začnemo!
Story: Tekmovalci so verjetno pod velikimi pritiski, kar verjetno močno vpliva na njihovo razpoloženje in vedenje. Kako se spoprijemate s tem?
Čeprav zahtevam veliko od njih, jih po drugi strani s pohvalami in s svojo pozitivno energijo hkrati motiviram. Nikoli nisem marala nehumanih trenerjev, zato tudi sama nikoli ne bom takšna. Če vidim, da se trudijo po svojih najboljših močeh in napake takoj popravijo, se mi zdi potrebno, da jih pohvališ in pokažeš, da ceniš njihov trud. Lep odnos med trenerjem in plesalci se mi zdi pomemben. Prav tako sem jim vedno na razpolago za pogovor, ko dobijo cmok v grlu na dan nastopa.
Story: Pa občutite kakšno 'mrzlico', ko svojega 'varovanca' gledate nastopati? Bi kdaj najraje skočili k njim na oder?
O, seveda, da bi! Priznam, da ko gledam svoje varovance na odru, v meni vse vre. Bolj sem vznemirjena, ko pošljem plesalce na plesišče, kot pa, ko nastopam sama.
Story: Trenutno pa se vaše življenje vrti okrog največje pop ikone, Justina Bieberja. Kako se počutite? Verjetno gre v plesnih krogih za veliko čast?
Ja, zelo sem vesela! Na trenutke se včasih še vse zdi neresnično, a stvari postajajo čedalje bolj resne, saj se bliža izid njegovega novega albuma, ki so ga oboževalci nestrpno čakali tri leta. Gre za veliko čast, a to ne pomeni, da se je zdaj ustavil svet. (smeh) Ko dosežem cilj, imam zadanega že novega, in to moji plesni kolegi cenijo pri meni, zato mi privoščijo najboljše. Prizemljenost in trdo delo sta ključnega pomena zame.
Story: Imate torej izredno natrpan urnik? Kje vas bomo v kratkem lahko zasledili z njim na odru?
Konec avgusta bo izšel njegov novi singel, zato že zdaj treniramo za prihajajoče nastope in se pripravljamo na promocijsko turnejo. Treniramo po osem ur na dan, le nedelje imamo proste. Kljub vsem treningom še vedno poskušam učiti svoje redne odprte učne ure v Millennium Dance Complexu in Edge Performing Art Centru v Hollywoodu, zato moram reči, da sem trenutno kar utrujena. A seveda prijetno utrujena. (smeh) Žal več o nastopih ne smem povedati, lahko le rečem, da vsi že komaj čakamo na novo in drugačno poglavje v njegovem in tako posledično našem življenju.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič, osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
