Čeprav je od plesnega državnega prvenstva minilo že nekaj časa, se razprave o čustvenem govoru Nike Kljun na prvenstvu še vedno niso polegle.
Nova je z najboljšo plesalko pri nas tokrat spregovorila o njenih prvih spominih na plesna tekmovanja in na kratko pokukala na urnik, ki ga je z družinskimi druženji zapolnila ob zadnjem obisku Slovenije.
Nika, po državnem prvenstvu se besede o vašem čustvenem govoru še vedno niso polegle. Kaj vas je tako ganilo?
Moje življenje je bilo od nekdaj prepleteno s tekmami, imele so pomembno vlogo v mojem življenju in brez njih danes ne bi bila tukaj, kjer sem. Vem, koliko truda so plesalci vložili čez leto v treninge in priprave za državno prvenstvo, in vse to me je ganilo. Videla sem tudi veliko svojih plesalcev, ki so danes v vlogi trenerjev, in zanimivo je bilo videti, kako ustvarjajo in delajo s svojimi tekmovalci dandanes. Pika na i pa je bilo tako lepo organizirano državno prvenstvo. Zelo ponosna sem bila na starša in celotno ekipo Bolera, da so raven državnega prvenstva dvignili kar nekaj stopničk višje.
Kako pa se sicer sami spominjate svojega prvega državnega prvenstva?
Stara sem bila osem let in nadvse navdušena nad tekmo. A moram reči, da takrat še nisem dojemala pomena tekme, zame je bil to le dodaten nastop. Ples sem jaz, in to sem vedela že kot mala deklica. Z užitkom sem plesala v soju luči in nepričakovano tudi zmagala tako v show danceu solo kot hip hopu, v disco danceu solo pa sem bila druga. Še danes se spominjam dvorane in barvanih luči na plesišču ter medvedka, ki sem ga vedno imela s seboj.
Kaj je torej težje: biti plesalec ali trener, ki gleda svoje plesalce na tekmovanju?
To je ogromna razlika. Tukaj govorimo o odgovornosti do plesalcev, svoji zrelosti, vodenju skupin. Kot plesalec si osredotočen le nase, kot koreograf oziroma trener pa prej na vse druge kot nase. A nič ni lepšega, kot videti svoje plesalce na plesišču, jih gledati, kako odraščajo in se spreminjajo v boljše in bolj zrele plesalce. Vpletenih je mnogo različnih čustev in to daje trenerstvu svoj čar.
Ste si sicer med obiskom Slovenije v juniju privoščili tudi kakšen družinski oddih?
Ja, prvič sem si namensko vzela nekaj časa zase in svojo družino. Odločili smo se za enotedenski dopust na Malti. Nekaj dni sem bila tudi s prijateljico pri babici Nini v Kopru, obiskala sem Terme Olimje, učila sem na Danskem, z očetom sva otvorila plesni del svečanega Aninega plesa v Rogaški Slatini, ki traja že od leta 1835. Bilo je lepo in če bi se le dalo, bi počitnice najraje še malo raztegnila, a mi žal čas ni dopuščal.
Kako pa se navadno nagradite, ko nekaj dobro opravite? Recimo po nedavnem ponovnem skupnem nastopu z Justinom Bieberjem.
Najraje si privoščim počitek na domačem bazenu ali pa ob Pacifiškem oceanu. Voda me pomirja in hkrati napolni z energijo. Sicer pa se tudi gledanju filma na svojem udobnem kavču s prižganimi dišečimi svečami v družbi svojega kužka in ljubljenega ne branim.
■ KAJA MILANIČ
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču