Bolj se bliža finalna oddaja, bolj je na trnih tudi Nika Zorjan, ena izmed štirih finalistk, ki se bodo to nedeljo zvečer, 8. januarja, potegovale za tisto, čemur so posvetile zadnjega pol leta življenja. Za zmago v oddaji Misija Evrovizija
Story: Nika, ste prepričani o zmagi?
Nihče ne more biti prepričan o zmagi, saj na to vpliva veliko dejavnikov: sodniki, gledalci, sreča … Lahko le odpojem po svojih najboljših močeh in s tem prepričam gledalce in sodnike. Vsekakor pa si zmage neznansko želim.
Story: Kaj pa vas je sploh prignalo na oder oddaje, ki jo ob nedeljah zvečer spremlja vsa Slovenija?
Predvsem velika želja po petju in da se predstavim Sloveniji. Potem pa seveda še tista otroška želja priti na Evrovizijo, ki je vodila prenekaterega tekmovalca do zdaj, nekateri so tam tudi zmagali.
Story: Se vam zdi takšno tekmovanje, kot je v Misiji Evrovizija, dobro? Je to tisto, kar ste pričakovali?
Vsako tekmovanje ima prednosti in slabosti. Tekmovalci smo se prilagodili pravilom. Všeč mi je, da sodniki povedo tisto, kar zares mislijo, in da strokovno pokomentirajo vsakega izmed nas. Tako da kljub odličnim komentarjem v eni oddaji še ne pomeni, da bodo takšni tudi v naslednji, ker res ocenjujejo vsak nastop posebej. To mi je najbolj všeč.
Story: Malo je že manjkalo, pa bi odšli domov. Kakšni so bili občutki med glasovanjem?
Sploh nisem pričakovala, da bom med najslabšima dvema, saj sem bila po slišanih komentarjih sodnikov prepričana, da se mi bo uspelo uvrstiti naprej. Prav gotovo pa sem čutila negotovost, strah … Mislila sem si, da mi ne bo uspelo, ker nisem vedela, ali imam dovolj podpore. Ampak na koncu se je vse dobro izteklo, bila sem presrečna in hvaležna vsem, ki so glasovali zame.
Več v reviji Story.