V Areni Stožice se obeta nepozaben koncert, na katerem bodo moči združili glasbeniki, ki so v vseh letih ustvarjanja na slovenski glasbeni sceni pustili močan pečat.
Skupaj z Mi2 bodo zabave željno občinstvo navduševali tudi člani skupine Dan D, zato smo ob tej priložnosti poklepetali z basistom novomeških legend Nikolo Sekulovičem.
Kako drugačen bo za vas koncert v Stožicah, kjer boste nastopili skupaj s skupino Mi2?
Kar precej. Navajeni smo preigravati samostojne nastope, kadar pa se ob tebi na odru znajde še kak drug izvajalec, je prisotnega veliko več adrenalina, tako tudi vsebina postane morda bolj zanimiva. Trenutno zavzeto preigravamo repertoar in skladbe, v katerih se bo naša glasba prepletala z glasbo skupine Mi2. Pri tem je zanimivo opazovati, kako se glasbeniki odzivamo drug na drugega. Mi smo trenutno zelo zadovoljni, bo pa zagotovo prisoten tudi kanček tekmovalnosti.
Zanimiva bo tudi dinamika na odru. Če vas je bilo do zdaj pet, bo tokrat oder veliko bolj poln.
Podobne zgodbe smo v preteklosti že peljali in ravno to je tisto, kar nas najbolj zanima. Vse skupaj bo malo bolj zrežirano, sodelujemo tudi z ljudmi, ki skrbijo za vizualne efekte.
Kakšen izziv vam predstavlja decembrski koncert?
Seveda bo to za nas prav svojevrsten izziv. Najprej želimo zabavati, presenečati sami sebe, ob enem pa tudi naše občinstvo. V zadnjih letih smo kar nekajkrat že eksperimentirali, vse od akustične zgodbe Tiho pa do zadnjega albuma DNA D, ki je elektronsko obarvan. Pri obeh smo sodelovali z veliko zanimivimi ljudmi, nič drugače ne bo niti tokrat. Z Mi2 se poznamo že vrsto let, rezultati našega dela bodo najbolj vidni v skladbah, ki jih bomo odigrali skupaj.
Katero pesem skupine Mi2 pa si najpogosteje v zadnjem času vrtite sami?
Brez dvoma Sveto Margareto in Črtico.
Kakšen pa je vaš pogled na povezovanje na slovenski glasbeni sceni?
Povezovanj na slovenski glasbeni sceni je zadnjih nekaj let po mojem mnenju celo preveč. Nekateri se povezujejo, da bi zapolnili neko marketinško luknjo, zato je to postala neka svojevrstna moda. Mi sodelovanj ne iščemo. Če pa se zgodijo, za tem stoji primeren in trden razlog. V Stožicah želimo pokazati, kakšen žur naredijo stari mački. Zanima nas nekaj novega, želimo spisati novo zgodbo in ustvariti prav posebno energijo med večtisočglavim občinstvom.
Kako pa se je scena spremenila v tem času, odkar ste se sami z njo pobliže seznanili?
Koliko časa imava na voljo?
No, katera sprememba je morda najbolj vidna?
Sam namreč na to temo predavam, tudi po 18 ur, če je treba, tako bom poskušal narediti kratek povzetek. Glasba je po mojem mnenju vedno bolj razvrednotena, poudarjen pa je tisti zabavljaški del. Tisti, ki znajo zabavati, so postali zanimivi za širše množice, tisti, ki pa se z glasbo ukvarjajo raziskovalno in umetniško pa se v manjše rezervate. Mislim, da je to super novica, saj se odpirajo nove priložnosti za najbolj vztrajne. Pop glasba je rezultat ustvarila prav na pogumu in inovaciji, tega pa zadnja leta ni več. Veliko slovenske glasbe je podrejene zabavljaštvu, kar se čuti tudi na odru. Mi pa zato poskušamo najti pot prav v glasbi, ki jo sami vidimo kot bolj inovativno, pogumno. Rezultat tako ni rutinski in ne deluje nasilno.
Vse je torej postalo šov, glasba nastaja z namenom zabavati množice.
Glasbi danes manjka učinek inovacij. Ko enkrat nekaj slišiš prvič, to pusti na tebi močan vtis, če pa je nekaj podobno drugemu, s tem zadostiš osnovnim človeškim potrebam, vendar učinka ni. Vse skupaj lahko dobro uprizorimo s prispodobo hitre hrane. Z big macom se boš počutil dobro, posledice pa vendarle ne bodo takšne. Inovativno hrano si boš zapomnil, hitra hrana, najsi bo še tako dobra, pa bo hitro pozabljena. Pri glasbi je fino, če se nauči preseči točke, zaradi katerih smo jo mi vzljubili. V času, ko je ta glasba nastajala, je bila inovativna, zaradi česar se je tudi obdržala.
Besedilo: Nika Arsovski // Foto: Jože Suhadolnik, Marko Alpner
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
