Gorenjka Nina Bajde že dobrih pet let živi in dela v Mariboru. Ljubezen jo je pripeljala na Štajersko, kjer si je ustvarila dom in poiskala delo.
Danes jo lahko srečujemo na številnih dogodkih, s katerimi sooblikuje dogajanje v samem mestu. "Že od nekdaj rada ustvarjam, zato sem se na pobudo prijateljic odločila, da svoj hobi prenesem v posel. Ime je moralo biti povezano z ljubeznijo, saj na vsakem koraku vidim srčke, in tako je nastala znamka 100% in love," o svoji strasti pove Nina.
Story: Nina, zakaj ste se iz Gorenjske preselili na štajerski konec?
V Mariboru živim skoraj pet let. Svojega dragega sem spoznala v Sarajevu in res med nama ni takoj kliknilo, ampak sem hvaležna, da me je tretji dan osvojil s svojo simpatičnostjo. Izmenjala sva si samo imeni, in ker mi nekaj ni dalo miru, sem ga poiskala na Facebooku. Po mesecu dopisovanja sva se dobila na prvem pravem zmenku. Rekla sem si, v to 'prijateljstvo' grem samo, če mi bo danes super. Če bo povprečno, se tukaj zgodba zaključi. Prvo leto in pol sva naredila res ogromno kilometrov, potem pa sem se v nekem trenutku odločila, da se preselim. Pustila redno službo, spakirala svojo sobico in šla. Novim dogodivščinam naproti. (smeh)
Story: Pa ste se navadili na Maribor? Kako dolgo ste potrebovali, da ste našli prijatelje, in kako se danes počutite v tem mestu?
Na Maribor se ni težko navaditi. Izredno lepo mesto, ljudje so prijazni, nasmejani. Ni se mi bilo težko preseliti. Je pa res, da ko sem se preselila, nisem poznala nikogar. Moj fant je delal cele dneve, jaz pa nisem imela niti enega človeka, s katerim bi lahko šla na kavo. Ko je moje dolgočasenje doseglo vrhunec, sem se odločila, da ta čas izkoristim za hobije. Vpisala sem se na fotografski in slikarski tečaj, kar sem si vedno želela, pa si nikoli nisem vzela časa. Po treh mesecih pa sem dobila sanjsko službo in začela spoznavati same zanimive ljudi, kreativce, ki so mi bili pisani na kožo. Takrat so nastala tudi prva prijateljstva. In potem spoznaš enega pa drugega in tretjega in danes lahko rečem, da imam velik krog zanimivih poznanstev. Res me obdajajo super ljudje!
Story: Ljubezen je tista, ki vas je pripeljala sem, kjer ste, in ljubezen je kriva, da živite svoje sanje. Je morda zato nastala znamka 100% in love?
Že od nekdaj rada ustvarjam, zato sem se na pobudo prijateljic odločila, da svoj hobi prenesem v posel. Ime je moralo biti povezano z ljubeznijo, saj na vsakem koraku vidim srčke, in tako je nastala znamka 100% in love. In jaz res sem 100% in love (stoodstotno zaljubljena, op. a.). V mnogo stvari! Pod istim imenom se vsi izdelki predstavljajo tudi na strani na Facebooku.
Story: Vaši izdelki so ročno izdelani, dekorativni izdelki za dom. Od kod prihajajo ideje v poplavi trgovske revolucije, v kateri nas 'napadajo' s številnimi izdelki iz Kitajske?
Ideje nastajajo na vsakem koraku. Ko nekaj ustvarjam, že razmišljam, kaj vse želim še narediti. Rada imam unikatne izdelke, spoštujem trud ter delo oblikovalcev in rada kaj kupim od njih. Kitajskim izdelkom se sicer ne moreš 100-odstotno izogniti, ampak če le lahko, kupim raje kaj unikatnega.
Story: Pred kratkim ste ustanovile ženske Club 466. V bistvu ste zaslužne za to, da se je na Štajerskem začela pisati nova zgodba. Letos ste zaznamovale drugi veliki dogodek, ki se je zgodil v Hotelu City v Mariboru. Kako je bilo?
Septembra 2014 je bil eden od najlepših vikendov v mojem življenju. Šest punc, morje, razvajanje, dolgi pogovori, ideje, ves ta čas pa nora energija med nami. Potem pa se je zgodila tista usodna večerja za 466 evrov in tako je nastal Club 466. Njegov namen je, da povezujemo ženske z istimi vrednotami. Želimo, da se vsaka ženska zave, da je ona najpomembnejša oseba v svojem življenju. Veliki dogodek Light your Light smo zdaj organizirale drugič. To je v bistvu zmenek ženske same s seboj. Ves dan so potekala kratka predavanja o poslu, zdravju, financah, odnosih, motivaciji, seksu itd. Naša ekipa pa jih je še maksimalno razvajala. Vsaka je dobila svoj bleščeči tatu My heart is on fire, lahko si je privoščila masažo in vsem so bile na voljo profesionalne vizažistke, fotografi in frizerji iz Aloxxi Slovenija - katera je tvoja barvna osebnost. Aloxxi je namreč tudi eden izmed mojih 'otrok'. Dva top frizerja, moj fant in jaz smo ekskluzivni zastopniki za Slovenijo.
Story: Sami ste tudi kot predavateljica predstavili svojo zgodbo in izzive. Je bila to še ena kljukica v vašem življenju? Kako je s temi odkljukanimi stvarmi in izzivi, s katerimi se srečujete?
Javno nastopanje je od nekdaj eden od mojih največjih strahov. Pred leti sem šla k astrologinji in med drugim mi je povedala, da bom veliko javno nastopala. V tistem trenutku sem pomislila, to jaz plačujem?! Če pa kaj ne bom, ne bom nikoli javno nastopala! In ne bi. Če me ne bi punce iz Cluba 466 brcnile v rit, tako da niti nisem imela izbire. (smeh) In ja, danes sem jim hvaležna, ker sem na svojo 'to do' listo dala največjo kljukico. Z debelim flomastrom. (smeh) To pač ne mora biti obkljukano z navadnim kulijem. Ravno zaradi teh mojih strahov, ki jih ni malo, sem se odločila, da si postavim izziv. Da si napišem najbolj noro 'to do' listo in jo začnem uresničevati. Začela sem z luštnimi stvarmi, katere države bi še rada videla, katere koncerte bi rada obiskala, katere restavracije moram nujno poskusiti, katerih tujih jezikov si želim naučiti in podobno. Potem pa je prišel tisti malo manj prijetni del. Skok s padalom z letala, potapljanje, hoja po žerjavici, srfanje, vožnja z motorjem, plezanje ... Manj adrenalinskega človeka od mene je namreč že težko najti. S pisanjem seznama sem si postavila veliko novih življenjskih ciljev in ni lepšega kot drugega za drugim obkljukati. Za ta občutek se je res vredno potruditi. 'Check? Check. (Narejeno? Narejeno.)'
Story: Kateri izzivi so bili za vas največji in kateri so še pred vami?
Seznam stalno dopolnjujem, idej mi ne zmanjka. Eden od izzivov je bil tudi Triglav, saj pred tem nisem hodila v hribe. Prej me na kaj višjega od Jošta (pri Kranju) ni bilo mogoče spraviti, vrh Pohorja je bil misija nemogoče. Tako da je bil moj prvi pravi vzpon v bistvu Triglav. Brez kondicije in skoraj brez problema. Še en dokaz več, da je vse v glavi. Eden od izzivov je bilo tudi kolesarjenje na Vršič, ker več kot nekaj mučnih ovinkov v hrib prej nikoli nisem prekolesarila. Potem skok v vodo s šestih metrov. Ne bi ponovila, imam pa kljukico. (smeh) Obkljukani so tudi plezanje pa potapljanje, hiiitra vožnja z motorjem itd. In takih stvari je še dosti.
Napisala Mihaela M. Kocbek
Fotografije Nino Verdnik
