Ena izmed uspešnih plesalk, ki so zaznamovale slovensko plesno sceno in jo bomo lahko spremljali v šovu Zvezde plešejo, prihaja iz Maribora.
Štajerka Nina Gerič je v svoji plesni karieri osvojila številne nagrade, ustanovila svojo plesno šolo in plesala na svetovnih odrih v okviru projektov, kot so: Burn the floor in Satisfaction on a dance floor.
Nina, kako so se začeli vaši plesni koraki?
Plešem skoraj tako dolgo, kot hodim. Na začetku je bilo to ves čas in vsepovsod. Doma, na obiskih, v vrtcu, na zabavah, na očetovih koncertih. Večinoma z mami ali s sestro. Mami je tudi tista, ki me je navdušila za ples, saj tudi sama zelo rada pleše. Kot punčka sem sanjala, da bom postala balerina. Pri štirih letih sem šla na prvi plesni tečaj, v plesni vrtec, in ker je bil režim takrat še precej strog, nisem bila preveč navdušena, zato sem komaj čakala, da se lahko pri šestih letih vpišem v baletno šolo. No, tudi tam ni šlo vse po načrtih, saj baletnih špic in tutujev še zdaleč ni bilo na obzorju. Tako sem leto zatem prvič obiskala trening standardnih in latinskoameriških plesov, in to je bila ljubezen na prvi pogled.
Kako je potekalo vaše plesno šolanje?
Kot sem že omenila, sem začela trenirati pri sedmih letih, in sicer v eni od mariborskih plesnih šol. Moj prvi plesalec je bil kar nekaj let starejši od mene, zaradi česar sem z njim po letu in pol prenehala plesati, saj sem morala zaradi njega tekmovati v starejši kategoriji, kar pa seveda ni optimalno. Sem se pa z njim udeležila prvega plesnega tekmovanja in zelo dobro se spominjam, kako sva veselo plesala brez ritma, ha, ha! Menjava plesalca me je pripeljala tudi v drug plesni klub v Mariboru.
Pri 12 letih sem se preselila v ljubljanski plesni klub, se po nekaj letih vrnila v Maribor, se spet za nekaj časa preselila v Ljubljano, na koncu pa tekmovalno kariero zaključila doma, torej v Mariboru. Seveda smo vsa ta leta veliko trenirali tudi v tujini in veliko tujih trenerjev je hodilo k nam. V zadnjih letih pa sem največ delala z avstralskimi, angleškimi in italijanskimi strokovnjaki. Če danes strnem doživetja in misli, niti slučajno ni bilo lahko, ni mi pa žal niti za sekundo, ki sem jo posvetila plesu.
Se morda spomnite kakšne anekdote, povezane s plesnimi koraki?
Meni najljubša je, ko sem pri 12 letih šla prvič sama, brez staršev, na tekmovanje v Blackpool. V krasni dvorani, kjer smo tekmovali, imajo tudi različne otroške igralnice. Ena izmed teh se imenuje Jungla, in to sem imela najraje. Ta dan smo plesali team match, to pomeni, da štirje plesni pari ene države tekmujemo skupaj proti štirim parom drugih držav. Med pavzo tekmovanja sem se izmuznila v Jungle, kjer sem se igrala, in seveda pozabila na čas. Ko sem pogledala na uro, je manjkalo le še nekaj minut do našega naslednjega nastopa.
Spominjam se, da se mi med tekom hodnik iz igralnice v dvorano ni zdel še nikoli tako dolg kot takrat. V dvorano sem se vrnila tik pred začetkom, torej pravočasno, vendar mi ni bilo ravno prijetno, ko sem pomislila, da sem skoraj pustila na cedilu preostale tri pare, posledično pa mislim, da bi bila Slovenija tudi izključena iz nadaljnjega tekmovanja. Seveda so se mi trenerji na poseben način zahvalili za mojo udeležbo v igralnici, pa tudi starši mojih sotekmovalcev so mi navili ušesa. Se je pa vse v redu končalo in v Junglo sem se vrnila že naslednji dan, ponovno med tekmo.
Že vrsto let imate tudi v Mariboru svojo plesno šolo. Kako to, da ste ustanovili plesni park?
Plesni park je moja druga ljubezen, ki pa sem jo zaradi tega, da lahko še sama plešem, morala dati malo na stranski tir. Odkar sem v tujini, je nemogoče, da bi lahko uspešno delala dve stvari, in to na tako veliki razdalji, zato nekatere dejavnosti Plesnega parka trenutno mirujejo. Ko se naplešem, se bom pa ponovno stoodstotno posvetila Plesnemu parku in vsem svojim učencem.
Letos se boste pridružili plesni ekipi Zvezde plešejo. Tudi sami ste plesali v tujini. Kako ste sprejeli nov izziv?
Zelo se veselim oddaje Zvezde plešejo in vsega, kar spada zraven. Po kar nekaj letih v tujini je super občutek, da sem lahko doma in še vedno počnem to, kar imam najraje. Komaj čakam, da spoznam svojo zvezdo, da začneva vaditi in poskusiva z vsakim plesom znova navdušiti gledalce.
Po svetu so tovrstni šovi precej priljubljeni. Kje ste vse plesalil v tujini in kako bi primerjali zahtevnost plesa na naših tleh? Sledimo standardom iz tujine?
Ja, res je, v tujini so takšni šovi najbolj gledane televizijske oddaje. Tudi plesni šovi po gledališčih so v večini razprodani. In zelo me veseli, da gremo tudi v Sloveniji po teh stopinjah, mislim predvsem na televizijske šove. Jaz sem kar nekaj časa plesala za avstralski Burn the floor, ki dela šove standardnih in latinskoameriških plesov in je največja tovrstna firma na svetu. Z njimi sem plesala po Evropi, Ameriki in na Karibih. Zadnje leto in pol sem bila v Angliji, ker sem plesala šove profesionalnih plesalcev angleške oddaje Zvezde plešejo. Z njimi smo potovali po Angliji in Škotski, kjer smo plesali v največjih gledališčih, tudi na slovitem West Endu, ki je angleški Broadway.
Česa se v novi plesni sezoni najbolj veselite in koga ste si želeli, da bi dobili za soplesalca?
Resnično se veselim vsega – vrniti se na domači oder, plesati, družiti se z drugimi slovenskimi profesionalnimi plesalci, spoznati nove ljudi, skleniti nova prijateljstva, naučiti nekoga nekaj novega, blišča in glamurja, kamer in tudi tega, da bomo s pomočjo oddaje čim več ljudi navdušiti za ples. Izbor zvezdnikov je zelo zanimiv in težko bi kateregakoli izpostavila. Pustila se bom presenetiti in vesela bom prav vsakega.
Kaj menite, so moški boljši plesalci kot ženske? Ali so manj ritmični?
Težko je govoriti na splošno, ker je to zagotovo odvisno od vsakega posameznika. Je pa res, da ženske že v osnovi raje plešemo, zato plešemo več, vaja pa dela mojstra. Vendar ne smemo spregledat, da so tudi moški zelo zagrizeni, da želijo vedeti več in več in prav tako kot ženske dobro razumeti ples. Morda imamo ženske nekaj prednosti v čustvenem dojemanju zgodbe, ki jo izražamo skozi ples, kar pa ima seveda nezanemarljiv pomen. V oddaji Zvezde plešejo pa menim, da so zvezdnice vendarle v manjši prednosti. Plesalec je namreč tisti, ki vodi v plesnem paru, ki je okvir plesne zgodbe, in če je ta profesionalec, je plesalki še toliko lažje. Ampak obstajajo pa seveda tudi prednosti za zvezdnike, ki bodo zagotovo naš as v rokavu.
Zmagovalec šova je v preteklosti že postal Dejan Vunjak, lani pa Natalija Gros. Ste sami spremljali njihov napredek ter kaj menite, da vas čaka letos?
"Menim, da nas letos čaka zelo zanimiva pomlad, z veliko zelo zanimivimi zvezdniškimi plesalci. Ne samo, da bodo med seboj tekmovali posamezniki, ki imajo v Sloveniji veliko oboževalcev, so talentirani in nekateri že kar dobri plesalci, tudi profesionalni plesalci so izjemni, zato bo konkurenca huda, boj trd, za zabavo je pa ob nedeljah zvečer zagotovo že poskrbljeno. Naj se šov začne!"
Besedilo: MIMA // Fotografiji: arhiv Pop tv