Družina igralke Nine Ivanič je pri njej vedno na prvem mestu. Čeprav sta Nina in njen soprog Matjaž okupirana vsak s svojim poklicem, si vzameta prosto in z otroki preživita kakšen konec tedna v termah. Ujeli smo jih ravno v bazenih mariborskega Hotela Habakuk.
Story: Od kod izvira vaša ljubezen do igranja? Se pogosto odločite za takšne kratke počitnice?
Kolikor se le da. Poleti si vzamemo en mesec popolnoma zase. Letos gremo v prikolico na enega izmed hrvaških otokov, v nudistični kamp. V Hotel Habakuk pa se redno vračamo, saj Matjaževi starši živijo v Mariboru, tako da združimo obisk babice in dedka s kratkim dopustom z otroki.
Story: Trenutno ste zelo zasedeni. Pri polurni predstavi Eks v mestu ne sodelujete samo kot igralka, kajne?
Res je, prvič sem se preizkusila tudi v marketingu, produkciji, kot organizatorka in PR-ovka. Ponosna sem nase, da sem posegla še na druga področja, na katerih se še nisem preizkusila.
Story: Je bilo težko vse narediti sam?
Seveda, šlo je za precej naporen študij. Čisto drugače je, ko prideš v teater, kjer imaš režiserja, dobiš tekst, kostumografa, scenografa in tako naprej. Tukaj pa smo morali za vse poskrbeti sami. Zelo zahtevno je bilo že pisanje teksta. Vse smo imele veliko idej in kar težko se je bilo odločati o vsem. Pa še prijateljice smo, tako da ni bilo neke hierarhije med nami.
Story: Od kod ste črpale šale?
Čeprav smo profesionalne igralke in imamo že kar nekaj kilometrine, smo se vseeno namučile. Včasih smo si izmislile šalo, ki se nam je v tistem trenutku zdela za počiti od smeha. Naslednji dan pa smo ugotovile, da sploh ni smešna.
Story: Ste podobni Samanthi, ki jo igrate v predstavi?
Mogoče bi bilo na prvi pogled logično, da bi vlogo Samanthe odigrala Maja Martina Merljak, ampak je namenoma rekla, da je ne bo. Jaz bi z lahkoto igrala Mirando, ker ljudje direktne pripombe v življenju prisojajo meni. Nobena ni preveč podobna vlogi, ki jo igra. Vloge smo si razdelile ravno nasprotno, kot bi pričakovali. Lahko pa vsaka ženska najde delček sebe v vsaki.
Story: Ste serijo redno spremljali?
Ne, gledala sem tri ali štiri dele. Toliko, da sem vedela, o čem gre. Filma pa, mislim, da si ni ogledala nobena od igralk. To je pravzaprav celo bolje, saj sicer težiš k imitaciji, kar pa je vedno slabo.
Story: Prebrala sem, da ste verni. So vas starši vzgajali v tem duhu ali ste sami odkrili vero?
Starši so me vpeljali v krščanstvo in za to sem jim hvaležna, ker z vero lažje živim. Verna sem na poseben način. Sicer se imam za katolika, vendar to presegam z neko univerzalno vero. Verjamem v univerzalnega boga, v Stvarnika, ki ni nujno krščanski. Verjamem predvsem v brezmejno ljubezen in modrost, ki je nad nami.
Story: Bi zaradi verskih razlogov zavrnili vlogo?
Sploh ne. Vera me ne frustrira, ampak osvobaja.
Story: Ste že kdaj zavrnili kakšno vlogo?
Pred dobrimi 13 leti, takoj po končani igralski akademiji, mi je Zvone Šedlbauer ponudil vlogo v predstavi Equus. V njej bi se morala s soigralcem popolnoma sleči. Golote na odru nimam rada in ji ne verjamem. Igralec je lahko odličen v svoji igralski kreaciji, vendar tisti trenutek, ko se sleče, mi je neprijetno, ker imam občutek, da je tudi njemu. To me spravi v neko nepotrebno zadrego in v mojih očeh razbije lik, ki ga je igralec gradil.
Story: So bile kakšne zamere zaradi zavrnitve?
Seveda, od takrat nisem nikoli več delala v MGL. Ampak mene golota pač ne prepriča, pa naj bodo v ozadju še takšni umetniški argumenti.
Story: Kaj pa golota v filmu?
Tudi pri filmu ni igralcem prav nič prijetno igrati intimnih prizorov. Vendar se s filmsko kamero marsikaj prikrije in prikaže bolj senzibilno. Film goloto prenese, saj se stvari lahko samo nakažejo. Če je vse v kontekstu, je golota v filmu upravičena.
Story: Ste imeli kdaj težave s poljubljanjem na odru ali pred kamero?
Spomnim se, ko smo snemali Balkan Inc, in sem morala že drugi dan snemati prizor, v katerem se poljubljam s soigralcem, ki ga prej nisem poznala. Pred snemanjem sva bila oba nervozna in sva spila nekaj viskijev, da sva se sprostila. Tudi poljubljanje je intimna stvar in priznati moram, da se ni nič prijetno poljubljati pred filmsko kamero. A vseeno sva morala zaigrati sproščeno in prepričljivo. Kot da se strastno ljubiva.
Story: Pravijo, da ste slovenska Sharon Stone. Ali vi vidite podobnost?
Niti ne. Primerjanje s komerkoli se mi zdi popolnoma nepotrebno. Spomnim se, ko je imela Miša Molk oddajo Res je, in je želela, da bi se pojavila kot Sharon Stone iz filma Prvinski nagon. Njen gost je bil namreč Borut Pahor, ki meni, da je ona ena izmed najlepših žensk na svetu. Povabilo sem odklonila, ker Sharon Stone je pač Sharon Stone, jaz pa sem Nina Ivanič.
Story: Se spomnite kakšnega dogodka, ki je zaznamoval vaše življenje?
Na prvem mestu so moji starši, ki so vedno prvo pribežališče v težkih trenutkih. Zelo so me zaznamovali tudi dogodki, ki so se mi pripetili leta 1992. Doživela sem izgubo človeka, ki mi je bil blizu, potem sem še sama doživela hudo prometno nesrečo, v kateri je poleg mene umrl človek. Prelomnica pa je tudi rojstvo mojega prvega otroka, saj je šlo za težek porod, v katerem sva se oba borila za življenje. Doživela sem že marsikaj grenkega in težkega, ampak zaradi tega sem zdaj zrelejša in močnejša oseba. V stiski človek v sebi odkriva globine, ki jih samo s srečnim in zadovoljnim življenjem nikoli ne bi.
Story: Ali ste pozneje še razmišljali o tretjem otroku?
Seveda. Od časa do časa se z možem pogovarjava o tem. On bi rad imel še punčko, meni pa, če povem čisto po pravici, bi bilo vseeno, tudi če bi imela tri fante. Samo … ne vem. Zdaj sem že toliko stara, da se mi zdi ta odločitev čedalje manj verjetna. Najbrž bo ostalo le pri želji.
Meta Kač
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču