Najuspešnejši izvirni slovenski muzikal Cvetje v jeseni bo 19. decembra doživel že 150. ponovitev in se ob tej priložnosti vrnil v Cankarjev dom, muzikal pa bodo tokrat lahko spremljali tudi gluhi in gluhonemi.
Stoječe ovacije in razprodane predstave Cvetja v jeseni so postale kar pravilo. Lepa in uspešna pevka Nina Pušlar blesti v muzikalu, katerega osnova je ena od najlepših ljubezenskih zgodb slovenske literarne zgodovine. Nina, ki je odraščala na vasi, je našla Meto v sebi in se prek muzikala vrnila nazaj v otroštvo.
Story: Nina, bliža se 150. ponovitev muzikala Cvetje v jeseni. Kaj občutite ob tem, kaj vam ta predstava pomeni?
Muzikal Cvetje v jeseni mi pomeni ogromno, saj mislim, da se je večini vpletenih ob ustvarjanju tega prvega slovenskega avtorskega muzikala življenje dejansko spremenilo. In bil je prvi, zato je ta povezanost med nami bila in še vedno je tako močna. Takšne zgodbe se ne zgodijo pogosto. Sodelovanje v muzikalu je bil velik izziv, ki sem se mu povsem posvetila za nekaj mesecev, in to je tudi razlog, da na odru v vlogi Mete uživam vsako minuto, že od prve predstave.
Story: Ste brali roman Cvetje v jeseni, gledali film? Se vas je zgodba dotaknila, kako?
Seveda sem večkrat prebrala knjigo in si pogledala film. Še pred predstavami pozneje sem velikokrat doma brala različne odlomke iz knjige, v tem sem uživala in našla pravi občutek. Zgodba se me je v obeh primerih dotaknila, v vsakem primeru na svoj način. Najbolj zanimivo mi je ravno to, da imajo knjiga, film in muzikal pri meni povsem svojo sliko in vsaka je zelo močna, hkrati pa skupaj najlepša celota, ki se povezuje. Če je film bolj vezan na posamezne trenutke, ki jih odlično potegne iz konteksta celotne knjige in izpostavi na pravi način, je knjiga tista, ki te v zgodbo potegne globlje in dlje.
Story: Ta projekt je bil za vas nekaj novega. Kaj ste se naučili?
Veliko sem se naučila in hvaležna sem, da sem lahko del tako velike in uspešne zgodbe.
Story: Ste sicer navdušeni nad muzikali?
Po svetu sem jih pogledala približno deset, od tega nekaj v Londonu, Ciudad de Mexicu, na Češkem in seveda v Sloveniji. S Cvetjem v jeseni sem se nad muzikali še bolj navdušila in jih gledam z drugačnimi očmi. Vesela sem, da jih tako pozitivno sprejema tudi slovensko občinstvo.
Story: Ker gre tudi za igro, ne le za petje, me zanima, kako ste se spopadali z igralstvom?
V veliko pomoč so mi bili ekipa, naši mentorji in soigralci. Predvsem v tem, da mi je uspelo najti z vsakodnevnimi vajami in raziskovanjem tehnike petja, plesa in igre v sebi naraven občutek lika. V tem obdobju sem vsak prosti trenutek poletja pred premiero izkoristila tudi za to, da sem se potikala po domačih travnikih, kjer sem odraščala in kjer sem tudi iskala tisto pravo Meto v sebi. Čisto zares sem se vrnila nazaj v otroštvo in odraščanje na vasi.
Story: Je težko peti, plesati in igrati hkrati?
Mogoče je videti težko, dokler se ne lotiš. Korak za korakom in počasi, eno za drugim. Podobno je z igranjem inštrumenta in še marsičim. Z vajo se stvari počasi sestavijo in postajajo lažje in nekaj, kar se ti na začetku zdi nemogoče ali nedosegljivo, kar naenkrat zmoreš.
Story: Ste imeli tremo, jo imate še vedno?
Še vedno imam pozitivno tremo, ki je posledica spoštovanja do predstave, gledalcev in odnosa do vloge.
Story: Vam je vloga Mete blizu, ste se lahko poistovetili z njo? Kako se je razvijal njen lik?
Vloga in lik Mete se mi zdi zelo blizu. Ker gre za mlado kmečko dekle, polno kontrastnih čustev, ki jih doživlja v zgodbi, mi jo je bilo res užitek razvijati.
Story: 150. ponovitev bo posebna tudi zato, ker bodo tolmači za gluhe in gluhoneme prevajali muzikal. Lahko poveste kaj o tem, kako ste se za to odločili?
O ideji se je ekipa pogovarjala že nekaj časa in producent jo je že nekaj časa napovedoval, tako da sem zelo vesela zaradi tega. Mislim, da ta korak pomeni veliko za vse tiste, ki jim bo gledanje muzikala odprlo nove možnosti.
Besedilo: Eva Jandl // Fotografije arhiv, Sašo Radej, Goran Antley, Bastian, Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču