Turoben poletni dan je prežemal prestolnico, pa vendar ob prijetnem pogovoru s pevko Nino Pušlar ni bilo občutiti pomanjkanja sončnih žarkov. S pozitivno energijo je napolnila prostor, njen nasmeh in pisana paleta barv pa sta v hipu pričarala nekaj topline kljub sivemu vremenu na drugi strani oken.
Oktobra bo upihnila 30. svečko, kljub temu pa previdno neguje zanos, mladostniško pristnost, ki iz nje sije na vsakem koraku.
Story: V pričakovanju šestega albuma ... Je ustvarjanje še tako zanimivo, kot je bilo ob prvem, ali so mravljinci že izzveneli?
Albume je bilo z leti zame še bolj zanimivo ustvarjati in vsak je svoja zgodba, določeno obdobje mojega življenja, ki je nekako po naključju ali pa namerno bilo zaokroženo prav z idejo ali izdajo albuma. Mravljinci še vedno so. In čeprav jih je mogoče manj kot na začetku, so ti veliko bolj intenzivni, drugačni in sem jih še toliko bolj vesela.
Story: Kaj pripravljate tokrat?
Pesmi To mi je všeč, Za vedno in Lepa si, ki sem jih izdala v zadnjem letu in pol, so zvokovni smerokaz novega albuma. Že nekaj časa se pripravlja, veliko stvari se je v procesu spreminjalo, odvzemalo in dodajalo. Drugo pa naj ostane presenečenje.
Story: Si je po vsem tem času sploh mogoče predstavljati življenje brez glasbe?
Lahko si predstavljam, imam pa srečo ali pa, lepše rečeno, priložnost, da je z glasbo in petjem prepleteno moje življenje. Da lahko s svojim glasom predajam nekaj lepega tudi drugim.
Story: Kaj vam pomeni glasba?
Mogoče se večkrat sprašujem, kaj mi glasba da. Ob glasbi se lahko sprostim, uživam, odklopim. Enostavno me glasba, oder in petje prisilijo v najlepšem mogočem smislu, da sem v tistem trenutku. Takrat ne obstaja nič drugega kot tisti trenutek, zato so koncerti s publiko zame najlepši.
Story: V glasbenih vodah plujete že skoraj polovico življenja. Iskreno, kaj je po vašem mnenju najtemnejša plat glasbe?
Lahko se zgodi, da ti glasba postane rutina. Ko stopiš na oder. Sama imam to vedno v mislih. Želim si, da je vsak koncert nekaj posebnega. Da se spomniš nečesa, kar naredi koncert drugačen, po čemer si ga zapomniš. Ob tempu preteklih let sem imela veliko koncertov, in če je tvoj urnik prenatrpan, imaš lahko težave z glasilkami. Da greš na oder in ne uživaš več. Prav zato sem na to še posebej pozorna. Da se znam ustaviti. Vesela sem, da imam priložnost biti na odru ob krasni publiki. Sploh imeti publiko. To ni nekaj enostavnega, samoumevnega. Po vseh teh letih so se stvari tako lepo zložile skupaj in lepo je videti ljudi, ki pridejo na tvoj koncert. To mi je motivacija za naprej, to me žene naprej.
Story: Vas je pred pomembnim mejnikom na glasbeni poti strah odzivov?
Ni me strah odzivov, prav to je največji izziv zame. Hkrati pa v meni prebudi tisto navihano vzhičenost ali vznemirjenje. Če uživaš v tem, kar počneš, in delaš iskreno, se večkrat zgodijo lepe stvari in lepi odzivi.
Story: Se vas kritike po vseh teh letih še dotaknejo?
Kritiko mi je vedno izziv sprejeti. Zelo cenim konstruktivno kritiko, zaradi katere lahko postaneš boljši in mogoče sebe vidiš bolj objektivno.
Story: Kdaj se počutite najbolj ranljivo?
Najbolj v odnosih s svojimi najbližjimi. Podobni smo si in drug pri drugem poznamo šibke točke. (smeh)
Story: Kje je meja, ko še dopustite vpogled v zasebnost, intimo? Želite s tem zaščititi tiste, ki so vam blizu?
Želim si, da moje zasebno življenje ostane zasebno, in s tem tudi vsi ljudje, ki so v njem. Pomembno se mi zdi, da spoštujemo zasebnost vsakogar - mene, vas, nas ... istočasno pa nisem na 'sceni', ker bi mi bila pomembna slava in njen blišč, temveč enostavno zato, ker rada pojem in delim srečo z občinstvom!
Story: Se vam je kdaj zdelo zavoljo prepoznavnosti težje zgraditi zvezo, narediti prve korake v partnerstvu?
Mogoče mi je bilo zaradi tega, pa tudi načina življenja, težje spoznati partnerja. Da zgradiš zdrav partnerski odnos, pa so potrebni meseci, leta in takšne okoliščine niso prvotnega pomena.
Story: Ste to pomlad začutili metuljčke v trebuhu ali se vam zdi, da ste vse to že prerasli?
Podobno kot pri mravljinčkih je tudi pri metuljčkih. (smeh) Z leti sicer dobijo drugačno podobo, vendar je pomembno, da so.
Story: Seveda pa ni ključna le partnerska zveza, temveč tudi družinske vezi, prijateljstva. Si redno vzamete čas za družino?
To je zame zelo pomemben del mojega življenja. Najpomembnejši. Življenje je lepo deliti s svojimi bližnjimi, zato rada redno negujem te odnose.
Story: Brez dvoma so na vas izjemno ponosni. To občutite tudi sami? Bi lahko rekli, da ste ponosni tudi sami nase, ali od sebe zahtevate še več?
Družina so moji najbolj zagreti navijači in hkrati največji kritiki in 'nagajači'. (smeh) Od sebe vedno pričakujem še več, ker le tako lahko napredujem, znam pa biti tudi vesela in ponosna na dosežene cilje in lepe trenutke v življenju.
Story: Kaj vas žene naprej?
Odkrivanje še neznanih delčkov sebe. Kot primer bi izpostavila muzikal Cvetje v jeseni, ki mi je bil pred leti velik izziv in priložnost odkriti veliko novega o sebi. Žene me želja po tem, da premagam svoja prepričanja, da česa ne zmorem, ali pa se mi je nekaj zdelo nemogoče. Takrat sem ponosna, srečna, zadovoljna in čutim, da mi je uspelo nekaj pomembnega.
Story: Poletje je pred vrati, bo tudi tokrat delavno? Kljub temu najdete čas za vsaj krajše počitnice, dopust?
Letošnje poletje bo ravno pravšnja kombinacija obojega. Si bom pa v nasprotju s prejšnjimi leti, ki so bila zelo delovna, malce več dni dopustniško obarvala.
Story: Kakšni so vaši spomini na poletne mesece?
Poletni meseci so vedno čudoviti del leta. Takrat je enostavno drugačna energija v zraku: bolj smo sproščeni, zadovoljni, umirjeni, ne mudi se, prihajajo tedni dopustov, ko je človek na morju in uživa. Poleti se to pač lahko. (smeh)
Story: Vam bolj ustrezajo visoke temperature ali pa vam je ljubša zima?
Če bi lahko izbirala, sem za poletje - vse leto.
Story: Zdi se, da se ta letni čas najbolje sklada z vašim karakterjem.
Ja, čeprav to težko trdim zase. Sem pozitivno naravnana. Kadar pridejo težki trenutki, ko nisi najbolj zadovoljen, se trudim, da moje breme ne vpliva na okolico. Pokušam ga sprejeti in ga prebroditi. Ne želim pa trositi slabe energije naprej, na bližnje, prijatelje. Tudi jaz sem le človek. Prav zato imam rada poletje. Pa tudi, ker smo vsi z mislimi na morju, pri počitnicah. Vse je bolj pozitivno, lažje. Lepo bi bilo, če bi bilo vse leto tako. Če greš pozimi na dopust, si čuden, saj so takrat vsi zakopani v delo. V tropskih krajih, ki sem jih obiskala in kjer poletje traja vse leto, je povsem drugačen občutek. Zanima me, kako bi bilo v tem primeru tu.
Story: Ste občutili, da so ljudje v toplejših državah bolj temperamentni, pa tudi bolj odprti?
Seveda, sploh če obiščeš kakšno vas, kjer so ljudje bolj povezani z naravo. Drugačni so, nasmejani. Ne obremenjujejo se z neumnostmi kot mi. Drugače se zbudijo. Če pogledam sebe, sem drugačna tudi sama. Morda so revni, vendar manj obremenjeni. Konec koncev smo vsi na istem. Ko doživiš izgubo bližnjega, kot sem jo pred kratkim tudi sama, vidiš, da ničesar ne odneseš s seboj. Poskušajmo uživati življenje, maksimalno. To pa je lažje reči kot živeti. Nekaterim tudi to uspeva.
Story: Čez nekaj mesecev boste prestopili prag tridesetice. Kakšen občutek vas prevzame ob tem?
Občutek, da ni posebnega občutka.
Story: Verjamete, da je to mejnik v življenju oz. si jih postavljate kako drugače?
To je eden od mejnikov v življenju. Nedvomno. Če ne drugega, se ob teh trenutkih ozreš nazaj, pogledaš na svoje življenje in se ozreš v svojo prihodnost. Sicer pa hitro lahko zaideš v filozofske vode in si zastavljaš vprašanja, kako si želiš živeti v prihodnje, kaj je resnično pomembno itd. Tako da so ti mejniki zelo dobrodošli na vsake toliko.
Story: Kako ste se v vsem tem času najbolj spremenili sami?
Verjetno kot večina. V teh letih sem si nabrala veliko izkušenj. Odrasla sem, spremenila pogled na življenje. Izkušnje, takšne in drugačne, te obogatijo. Na stvari pogledaš drugače. Včasih pogrešam malo najstniške vznesenosti, zanosa. To je dobrodošlo ohranjati čez leta in trudim se, da ohranjam to pristnost skozi leta. V kombinaciji z izkušnjami se včasih zgodijo resnično lepe stvari. Včasih pa se tudi opečeš. Tudi to je prav. Morda se zavestno odločiš za nekaj, potem pa čakaš, da te odpelje, v dobro ali slabo smer. Če poslušaš sebe, svojo vest, svoje srce, potem so odločitve prave.
Story: Ste si v najstniških letih mislili, da boste pri tridesetih tu, kjer ste zdaj?
Ne, v najstniških letih nisem razmišljala o tem, kako bo pri tridesetih. Spomnim se, ko so mi govorili: "Nina, zdaj si stara 16, 17, tik-tak pa boš trideset. Le glej, da se ti bo v življenju kaj zgodilo. Da boš nekaj naredila iz sebe." To je stvar, ki se je pri tridesetih dobro spomniš. Nikoli pa se nisem obremenjevala, kako bo, ko bom dopolnila tri desetletja. S tem se začneš obremenjevati, ko se bližaš tem letom. Mladost sem uživala, še danes jo. Uživam, ko grem na oder, ko snemam, ustvarjam, grem na oder. Še vedno je prisotna otroška energija, drugačno kot takrat, saj vidim, da se mi vklapljajo misli o prihodnosti. Tudi to je lepo opazovati, razmišljati o tem. Celo življenje moje življenje ne bo imelo tempa kot zdaj, zagotovo si bom na trenutke želela umiriti. Ne želim pa planirati za naprej, preveč.
Story: Se bodo vaši načrti po oktobru spremenili?
Nikoli ne veš, s čim te življenje preseneti. To sicer ni nekaj tako odločilnega, da bi vplivalo na moje načrte, vendar nikoli ne veš. Predvsem upam, da bom 30. rojstni dan praznovala na kakem posebnem koncertu in da bomo 'mejniku', ki se ga, mimogrede, zelo veselim, dali odlično popotnico za mojo novo dekado.
Story: Torej boste jubilej zaznamovali kar na odru? To zagotovo ne bo prvič.
Skoraj vsako leto se zgodi, včasih tudi namerno, da nastopam prav na rojstni dan. Prav zato lahko včasih na rojstni dan kar nekoliko pozabiš. Koncert vse skupaj zasenči. Leta 2014 sem imela koncert v domačem kraju, prav na rojstni dan. Ker sem se zaposlila z obilico dela, sem si obljubila, da nikoli več ne bom nastopala na rojstni dan. Pa vsako leto pozabim. (smeh) Lepo je praznovati na odru, s publiko ... Dober koncert je odlična popotnica za naprej. Brez dvoma pa bo sledil velik žur za bližnje, prijatelje. Vsako leto namreč praznujem, saj mi le tako uspe videti številne prijatelje. Smo v letih, ko smo vsepovsod naokrog. Ob rojstnih dnevih pa se srečamo, vidimo in podružimo v miru. Lani mi zaradi bolezni to ni uspelo, letos držim pesti, da mi bo.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Igor Zaplatil
