Nina Šušnjara: Odnos mama - hči je vedno na prvem mestu

Story: Katero obdobje odraščanja vam je bilo najtežje in v katerem obdobju ste bili največja 'upornica'?

Največja upornica sem bila v gimnazijskih letih. Hodila sem namreč na Gimnazijo Bežigrad, kjer so prevladovali 'učenjaki', sama pa sem bila bolj umetniška in sem pogrešala tovrstno izražanje. Sem svobodna duša, ki se želi učiti takrat, ko ona to hoče, in ne takrat, ko se to pričakuje od nje. (smeh)

Story: Je bila mama kdaj stroga in katere stvari vam je prepovedovala?

Menim, da je bila stroga ravno prav. Oba z očetom sta nama s sestro postavila meje, ki so po mojem mnenju pri odraščanju nujno potrebne. Vedno pa smo se o vseh stvareh pogovorili. Naš odnos je in še vedno temelji na ljubezni, zaupanju in medsebojnem spoštovanju.

Story: Kako je vaša mama premagovala najstniške težave z vami? In kako vas je vzgajala?

S tem, da je bila vedno prisotna. Ko me je v puberteti 'metalo', me je imela vedno z enim očesom pod nadzorom. V tistih letih je tako tudi veliko prostega časa žrtvovala za to, da je bila ob meni in da me ni 'odneslo'. Vzgajala me je v duhu, da nič ni nemogoče. Kot sem omenila, smo se res veliko pogovarjali in z Majo imava res srečo, ker imava starše, ki so bili vedno tam, če sva jih potrebovali ali ne.

Story: Se morda spomnite zanimivega trenutka z mamo?

Veliko jih je. Težko izpostavim samo enega. Morda pa tole fotografiranje za vašo revijo. (smeh) Res super ideja, da smo se lahko profesionalno slikali z mamami. To si bova obe zapomnili.

Story: Je kakšna zanimiva zgodba iz otroštva, ki se vam je usidrala v spomin?

Ja, zanimiva je predvsem ta, ko sem bila mala, je nekega večera mami, ki je bila sicer vedno doma oz. smo bili skupaj, rekla, da gre zdaj 'v kitajsko'. Jaz sem planila v histeričen jok, ker sem mislila, da gre takoj in zdaj na Kitajsko, ona pa v smeh, ker je šlo za restavracijo. Komaj me je pomirila in pojasnila, za kaj gre, in potem smo se skupaj smejali.

Story: Pri katerih življenjskih preizkušnjah vam je mama stala ob strani in pri kateri ste ji hvaležni, da ste lahko računali na njeno oporo?

Pri popolnoma vseh. Še danes je moja mamica, ki priskoči na pomoč takoj, ko je težko. Ampak taki smo mi. Drug za drugega vedno in povsod.

Story: Koliko njenih nasvetov danes upoštevate in koliko daste na njeno mnenje?

Njeno mnenje mi pomeni vse. Je nekakšna zakladnica nasvetov. K njej se zatečem vsakič, ko potrebujem iskreno mnenje, ker mi da tudi takšen odgovor, ki si ga morda ne želim slišati, vem pa, da je vedno pravi.

Story: Jo je kdaj motilo, da se pojavljate v medijih?

Niti ne, ker sem vedno poskušala prek medijev delovati le poslovno, oz. kolikor se je dalo, pustiti zasebno življenje zasebno. Z mediji imam načeloma lep odnos, zato nikoli ni bilo potrebe po tem, da bi jo kaj motilo.

Story: Vam je kdaj dala kakšen nasvet, ki ga niste poslušali, in vam je bilo žal?

Ko sem bila mlajša. Ampak vedno, vedno se je izkazalo, da ima prav. Slaba vest mi nikoli ni pustila spati, če nisem naredila tako, kot mi je svetovala, tako, kot je prav.

Story: Kako bi danes opisali vajin odnos?

Je najboljša mami na svetu. Radi se druživa in sva poleg mama-hči odnosa postali tudi prijateljici. Ampak odnos mama-hči je vedno na prvem mestu. Spoštujem jo kot osebo, žensko, ženo ... mamo.

Nada Šušnjara

"Puščamo si svobodo in se kar se da ne omejujemo"

Story: Kakšna je bila Nina kot otrok?

Nina je bila kot otrok nezahtevna in hkrati posebna. Že kot majhna pa je, ko se je zaigrala, imela rada svoj mir. Za igralni kotiček si je izbrala staro hrastovo omaro, na kateri se je igrala, in tam je prišla na plan njena domišljija. Vesela sem, da je Nina otroštvo preživljala v obdobju, ko se je računalništvo šele razvijalo, tako da se je lahko brezbrižno igrala in družila z vrstniki na otroškem igrišču, kjer so ure in ure tekali sem ter tja, se lovili, skrivali in tudi razvijali kreativnost z različnimi igrami. Je pa že, ko je šla v šolo, imela rada red v omari. Oblačila je vedno zlagala po barvni lestvici od najsvetlejše do najtemnejše barve. Zagotovo je bila njena strast ples, kjer se je lahko izrazila na različne načine. Ples jo je spremljal celo osnovno in srednjo šolo in lahko bi rekla, da ji je ples 'stal ob strani' med odraščanjem.

Story: Se morda spomnite kakšnih utrinkov, trenutkov, ki so zaznamovali njeno otroštvo?

Kot družina smo zelo povezani, da pa se to sploh lahko zgodi, je pomembnih veliko dejavnikov. Med drugim so to določene vrednote, ki nama z možem veliko pomenijo in za katere nama je bilo jasno, da jih je treba spoštovati in prenesti na otroke. Med temi je bilo zaupanje, a Nini kot otroku ni bilo čisto jasno, kaj to je. Ko sta s sestro nekega dne storili dejanje - prikrojili resnico - ki ni bilo v skladu z našim dogovorom, sva jima kot starša poskušala razložiti, da s takim početjem izgubiš zaupanje, ki ga težko dobiš nazaj. Nina je bila v šoku, jokala je in prosila, naj ji vendarle povemo, kaj naj stori, da dobi zaupanje nazaj. Mislim, da od takrat dobro ve, kaj pomeni zaupati človeku, in kaj, da človek zaupa njej.

Story: Kako ste na začetku njene kariere sprejeli medijsko pojavljanje? So vas zgodbe v medijih kdaj motile?

Glede na njen poklic, ki ga je izbrala, ki ga z največjim veseljem ter predanostjo opravlja in ki ji gre dobro od rok ter to opazijo in cenijo tudi drugi, je skoraj neizbežno tudi medijsko pojavljanje. Dokler so zgodbe medijev korektne, me to ne moti.

Story: Kako danes gledate na to, kar počne in da je medijsko izpostavljena, javna oseba?

Vedno sem verjela, da moraš pri izbiri poklica poslušati svoje srce, saj boš delo le tako opravljal z veseljem. Nino sem vedno podpirala, tako jaz kot celotna družina, in ji tudi vedno stala ob strani. O tem ni bilo nikoli nikakršnega dvoma, čeprav je delo, ki ga opravlja z ljubeznijo, težko. Verjamemo, da se slej ko prej obrestuje in vrne, če imaš jasne cilje, voljo do dela in sanje.

Story: Pri vsakem otroku so v različnih obdobjih neke prelomnice. Katere so bile pri Nini?

Ko se je Nina v srednji šoli odločala za poklic, je bila njena edina želja vpisati se na NTF, oblikovanje tekstilij in oblačil, kjer je bilo treba opraviti sprejemne izpite glede nadarjenosti. Zato je hodila na tečaj slikanja k priznanemu slikarju, ki je bil tako navdušen nad njeno nadarjenostjo, da jo je skoraj prepričal, da se vpiše oziroma preizkusi na ALU. Ko je na informativni dan obiskala obe fakulteti, je skoraj sprejela po mojem mnenju napačno odločitev. S solzami v očeh nas je seznanila, da je njena izbira ALU. Po daljšem pogovoru je z iskricami v očeh vendarle priznala sebi in nam, da jo srce vleče na NTF, in se tja tudi uspešno vpisala. To je bila zagotovo Ninina največja prelomnica.

Story: Se danes zateče k vam po kakšen nasvet? In koliko jih posluša?

Mi smo se in se še vedno veliko pogovarjamo ter izmenjujemo mnenja, sorodna, pa tudi različna. Puščamo si svobodo in se kar se da ne omejujemo ter obremenjujemo z malenkostmi. Ko pa nekdo potrebuje nasvet ali je v stiski, stopimo skupaj in smo zelo zaščitniški. Nini je jasno, kam mora, ko potrebuje iskren nasvet, ki ni nujno vedno všečen.

Story: Se morda spomnite kakšnega zanimivega trenutka z Nino? Kakšne zanimive zgodbe iz otroštva, ki se vam je usidrala v spomin?

Z Nino je bilo in je še vedno zelo zanimivo. Morda zgodba iz osnovnošolskih dni, ki je povezana z oblačili, ki so bila že takrat njena strast. Ker je bila drobna, so ji bile hlače, ki si jih je zaželela, vedno prevelike. Tudi XS. Nekega dne sva vseeno kupili hlače XS, z namenom, da jih popraviva. Hlače sem oprala in po pomoti dala v sušilec perila. Ko sem to z grozo ugotovila, sem povedala Nini, da sem uničila hlače, saj so se te zelo skrčile. Vztrajala sem, da jih vseeno preizkusi. A z veseljem sva ugotovili, da so ji bile hlače kot ulite. Od takrat sva vse hlače vedno sušili v sušilcu, Nina pa je bila presrečna, ker je končno imela hlače, ki so ji bile prav.

Mihaela M. Kocbek

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču