Nina Wabra Jakič je ženska, ki ji invalidnost ni vzela volje do življenja, niti ne ambicije, da se izkaže v plesu. Pri vsem jo ljubeče podpira mož, paraolimpijec Gal Jakič, s katerim sta se za poročno potovanje pogumno odpravila kar na potovanje po Ameriki.
"Težko je opisati v enem stavku, kako krasno in nepozabno je bilo," poskuša Nina na kratko razložiti super izkušnjo. "Nisem bila prvič v Ameriki, sem pa prvič videla njen obraz, ki mi je bil zelo všeč," ne more prehvaliti potovanja, na katerem sta se z možem sicer izogibala večjih mest, a z redkimi izjemami.
Občutila sta res pravo Ameriko, kjer domujejo odprti in prijazni ljudje. Na vprašanje, kaj ji je prineslo največ užitkov, nam odvrne: "Uživala sem tako v ljudeh kakor tudi v naravi. Bilo je prav tako, kot sem vajena iz filmov, stara Amerika z vsemi zanimivostmi, ki jih prinaša čisto drug svet."
Najbolj v spominu ji je ostal predel New Mexico, ne more pozabiti njihovega podeželja, barv in prijaznih ljudi, ki so bili vedno pripravljeni pomagati, z žarom pa omenja tudi božansko hrano.
Tako pripravljenost pomagati je pri nas doživela samo v hribih
"Ne morem se znebiti navdušenja nad ljudmi, vsi si nekako predstavljamo, da so poseben, čuden narod, ki nosi s seboj stereotipno prijaznost," nam razloži, kako so se pričakovanja prelevila v resnično dobro izkušnjo. "Dejansko ne vem, ali nama je bilo treba odpreti ena vrata, ljudje so se skorajda 'grebli', kdo nama bo pomagal," opisuje njihovo odprtost in prijaznost ter dodaja, da je tako pripravljenost pomagati doživela pri nas samo v hribih.
Za navezovanje novih globokih prijateljstev ni bilo časa, saj je bil njun urnik zelo natrpan. Naredila sta 8400 kilometrov v 26 dneh, kar pomeni, da sta bila ogromno tudi v avtomobilu. Bežna srečanja in bežni klepeti pa so samo potrdili, da so Američani v resnici zelo prijazen in ustrežljiv narod.
"Galu je Amerika že od nekdaj zelo všeč, mesece in mesece je zaradi svojega športa preživel v Koloradu, dobro jo pozna, zato je tudi predlagal to destinacijo, saj je zelo prilagojena za invalide in invalidske vozičke," razloži Nina, kako sta dobila idejo za pot.
"V Miamiju imam jaz dobre prijatelje, ki sem jih želela obiskati, moj dragi pa si je želel videti Teksas in želel me je peljati na kakšno tekmo ameriškega nogometa," nam še zaupa. Tako sta se z njunimi željami pomikala po destinacijah od vzhoda do zahoda, nakar je padla kar ideja, da poskusita relacijo od obale do obale, in medeni tedni so bili res dober razlog, da sta si privoščita dolgo potovanje.
Tipični zajtrk: Breakfast burrito
Uživala je v vsaki stvari, ki jo je poskusila, je velik gurman, ki obožuje tako kuho kakor preizkušanje novih okusov. Poskušala sta najti res tipične jedi za vsako področje in Nino je popolnoma prepričala mehiška hrana, v slastnem spominu pa ji bo ostal tudi sloviti teksaški zrezek, po katerem si je obliznila vse prste. Breakfast burrito je bil njun tipični zajtrk, ogromno je bilo tudi sveže morske hrane in vesela je, da je lahko Ameriko spoznala tudi skozi vse te okuse.
Rada bi se vrnila na predele, ki so jima bili najbolj všeč, morda celo navezala kakšne stike s tamkajšnjimi ljudmi. Nina bi zelo rada doživela tudi Južno Ameriko, mika jo Orient, rada bi si ogledala Tajsko, Kitajsko. Vleče jo tudi Indija, njen dragi pa se malo boji kulturnega šoka. Na njuno žalost so to večinoma predeli sveta, ki gotovo niso najbolj prilagojeni invalidom, in bo za obisk teh krajev treba še malce počakati.
Imata načrt, da bi se raziskala naše bližnje konce, verjetno si bosta privoščila 'road trip' po nekdanji Jugoslaviji, ki je tudi čudovita. Rada bi šla tudi po jadranski magistrali, da se naužijeta morja, morda pa se odločita celo za Španijo ali Portugalsko.
Kar se drugih načrtov tiče, je Nina ponosna na to, kako se je vklopila nazaj v življenje - uspehov ji vsekakor ne manjka. Naučila se je uživati v stvareh, ki ji veliko pomenijo, in pravi, da ima dovolj energije, da se ukvarja z veliko stvarmi in seveda plesom, kar si je želela vse življenje. Z malo sreče pa se bo kmalu zgodila tudi razširitev družine, česar se oba z Galom že zelo veselita.
Ana Marija Mitič
