Nino Ošlak: Glasba je moje življenje

Nino Ošlak: Glasba je moje življenje (foto: Foto: Jan Rozman) Foto: Jan Rozman
Vir: Story
9. 8. 2020

Nino Ošlak je tisti mladi pevec, ki je od nekdaj vedel, da bo glasba njegovo življenje. Pozitiven, povsem predan delu, ljubi šport in je optimist ...

Nino, že dolgo ste na glasbeni sceni. Veljate za deloholika, ki ve, da se s trdim delom daleč pride. Pa vas kdaj ima, da bi vse skupaj pustili?

Pridejo trenutki, ko je težko, seveda. Lahko se je povzpeti, a vztrajati in obstati na sceni več je šele tisti pravi uspeh. V težkih trenutkih je bistveno, da se znaš pobrati, ohraniti trezno glavo in iti naprej. Je pa glasba pri meni tako močno zapisana že od malih nog, da velikih dvomov na svoji poti nisem nikoli imel. Mislim, da sem imel dve večji krizi, sicer pa so bili manjši padci samo še dodatna spodbuda, da sem delal še bolje.

Ste tudi navdušen športnik. Vam šport pomaga pri vztrajnosti oziroma si predstavljate glasbo brez športa in obratno?

V najstniških letih sem nekaj časa zelo intenzivno vztrajal pri obeh področjih, potem pa je prišlo do točke, ko sem se za eno moral odločiti. Tako je prevladala glasba, vpisal sem se na umetniško gimnazijo in nato še na glasbeno akademijo. Vztrajnost je zelo pomembna v obeh svetovih. Pri meni se zadnja leta oboje prepleta. Šport seveda bolj kot hobi, a brez tega si nekako sploh ne predstavljam življenja.

Kateri šport vam je najljubši?

V mlajših letih sem treniral košarko, ki jo rekreativno s prijatelji še vedno igram. Zelo rad pa tudi jezdim. Konji so moja velika ljubezen in se vsaj nekajkrat na leto odpeljem do družinskih prijateljev, kjer lahko jezdim.

Zahvaljujoč vsem aktivnostim imate tudi popolno postavo, ki se je ne sramujete pokazati. Ste bil vedno tako samozavestni?

Popolna postava, no, kaj pa vem (zardi). Ja, dobro se počutim, to lahko rečem. V osnovni šoli so me velikokrat zbadali, da sem presuh, zato sem bil večkrat raje v ozadju, morda nekoliko bolj zadržan. Ob koncu srednje šole pa sem začel bolj načrt­no telovaditi in počasi pridobivati mišično maso. Zdaj sem precej bolj samozavesten, tudi na račun postave, najbrž. Predvsem pa zaradi tega, ker sem z leti sam pri sebi razčistil določene stvari in sem si zgradil precej boljšo samopodobo, kot sem jo imel recimo v najstniških letih.

Ob 10. obletnici ste izdali tretjo ploščo, zdaj pa ste nam postregli z novim videom. Koliko časa ste porabili za snemanje?

Nova pesem je prva po izidu albuma lansko jesen. Pri snemanju videospota žal ni bilo ves čas tako zelo poletno, kot smo si z ekipo želeli, saj nam je vreme precej nagajalo. Enkrat smo imeli že vse postavljeno za snemanje, pa je začelo močno deževati. Zato smo snemanje raztegnili na kar štiri popoldneve oz. večere.

Imata pesem in video kakšno povezavo ali gre za ločeni zgodbi? V videu se pojavi tudi simpatična voditeljica Ingrid Ulaga, s katero se strastno poljubita. Kako sta se spoznala?

V singlu Midva pojem o mladosti, norosti in poletni romanci. Prvi verz gre tako: “Pridi ob osmih pod nebo, dnevu pomahat v slovo”. Lahko bi rekel, da je pesem vabilo na zmenek (smeh). Z Ingrid se poznava že nekaj časa, srečala sva se namreč na raznih družabnih dogodkih. Super sva se ujela, tako pred kot za kamero.

Delate tudi kot pedagog? Razmišljate, da bi imeli kdaj lastno glasbeno šolo?

Poučujem glasbeno umetnost na OŠ Koseze v Ljubljani. Ta poklic mi ponuja toliko kreativnosti, da po lastni glasbeni šoli za zdaj sploh nimam želje.

Sinhroniziranje risank je zahtevno delo. Vi očitno v njem izjemno uživate …

Na prvi pogled je videti zelo preprosto, a ko se poglobiš, ugotoviš, da je precej zahtevno. Kadar snemamo, se trudim, da pridem čim bolj spočit, da sem lahko dovolj zbran. Je pa vedno tudi kakšen tak moment, ko se z ekipo nasmejimo, nemalokrat do solz. No, tudi trebušne mišice so me kdaj že bolele po snemanju. Vsekakor je zame to ena velika zabava, zato rad občasno posodim glas tudi kateremu od risanih junakov.

Kako je prišlo do sodelovanj z glasbeniki, kot so Helena Blagne, Tilen Lotrič, Nuša Derenda, Anabel …?

Z večino izvajalcev stkemo vezi v zaodrju na kakšnem nastopu. Pogosto se zgodi, da beseda da besedo in se na pol iz šale rodijo ideje o sodelovanjih. Res sem vesel, da se pri svojih 29 letih lahko pohvalim s številnimi sodelovanji, da so mi svoje pesmi zaupali tako različni izvajalci različnih glasbenih zvrsti. Uživam, ko lahko zaplujem v kakšen drug glasbeni slog, kot je recimo pop, ki ga izvajam sam.

Korona je vplivala na vse, zagotovo tudi na vašo glasbeno kariero. Se vam zdi, da se bodo stvari za vas glasbenike spremenile za vedno?

Bojim se, da se bodo pravi problemi šele začeli dobro kazati. Sam sem vpet v različne sfere glasbenega sveta, nisem odvisen samo od koncertov, a vseeno občutim to razliko med prej in zdaj. Vseeno pa ostajam večni optimist in verjamem, da bomo tudi na neki drugi način lahko delovali in se imeli lepo.

Kako ste izkoristili te mesece v karanteni?

V prvem tednu sem napisal eno tako spodbudno pesem z naslovom Ostani doma. Bila je čista improvizacija. Ta pesem je nekaj posebnega ravno zato, ker je a cappella (vse zvoke sem posnel s svojim glasom). Malo pa sem tudi lenaril oziroma bluzil, po domače povedano (smeh).

Marsikatero žensko pa seveda zanima, kakšno je trenutno vaše ljubezensko življenje? Verjetno se oboževalk kar tare?

Ponudb ne manjka, drži. Je pa kar pestro. No, trenutno sem samski, ampak mi je lepo …

Torej bi lahko rekli, da ste bolj samotarski tip?

Včasih sem res malo samotarski. Po drugi strani pa imam včasih obdobja, ko sem več tednov zelo družaben in žuriram tudi čez teden. Kadar ustvarjam, potrebujem svoj mir, takrat se distanciram od vseh ljudi in za nekaj dni odrežem recimo tudi prijatelje, družino. Se čisto izklopim. No, mogoče je ravno to tudi ena od ovir. Rad imam skrajnosti, tudi v ljubezni. Zato mi tek na dolge proge za zdaj še ne uspeva.

Napisala: Sandra Bratuša, Fotografiji: Jan Rozman

Preberite še: Novi Audi A3 Sportback – avto, kjer občutite razliko

Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story