Učiteljica kitare in izjemna pevka Eva Hren je že tako lepa ženska, ko zapoje, pa očara vse.
Ne le da ima glas, ki ga hvalijo tudi njeni konkurenti. Pri Evi je verjetno najlepše to, da v petju neizmerno uživa in da se zdi, da vse tone izvede z neverjetno lahkoto. Ob tem je res prijetna in prijazna do vseh. O tem se boste lahko prepričali od 13. novembra na TV3, saj je Eva ena od šestih pevcev, ki so sodelovali v prvi sezoni zabavne glasbene oddaje Moja pesem, tvoj glas, ki bo zagotovo navdušila gledalce. Ampak tokrat nismo govorili o drugih, ampak nas je zanimalo več o tej izjemni umetnici, ki nam je med drugim zaupala, da ima pri možu in sinu popolno podporo.
Ste ena od najboljših vokalistk na slovenski glasbeni sceni, a niste naduti, na druge ne gledate zviška, čeprav vam ne sežejo do kolen …
Iskreno lahko povem, da sem pri sebi opazila zrelost, ki je prišla z leti, enako pa je z mojim glasom. Pred 20 leti je bil moj glas simpatičen, z leti in z oblikovanjem karakterja pa je tudi glas zorel. Tega se zavedam. A na svoj dar ne gledam kot na nekaj boljšega, saj se vsak človek rodi z določenim talentom – nekdo potrebuje talent za dobro vodenje gostilne, nekdo zna dobro čistiti … Naš talent se malo bolj izkazuje kot drugi, saj nas lahko slišite tudi na televiziji ali radiu. Vse skupaj je tako zavito v bleščečo zgodbo, a v resnici smo vsi le ljudje s talentom, kakršnim pač že. Moj dar je torej petje, nekdo drug pa se lahko izkaže na kakšnem drugem področju. Največji greh je, če imaš dar, a ga ne izkoriščaš. Za svoj uspeh sem veliko in trdo delala in verjetno sem zato ostala trdno na tleh.
Ali raje nastopate pred manjšim občinstvom ali pred ogromno ljudmi?
Koliko ljudi me posluša, se mi sploh ne zdi pomembno. Imam pa rada ljudi, ki znajo poslušati in dobijo nekaj od tega, kar jim dam. Na Kongresnem trgu nastopam pred največjo množico, in to se mi zdi drugače. Tam imam občutek, da pojem v temo. Šele ko zaslišim bučen aplavz, čutim, da sem se nekoga dotaknila. A raje imam človeka, ki sedi pred menoj in morda zraven še kaj zapoje.
Ali vas moti, če nekdo poleg vas 'fuša'?
To zna biti moteče, vendar ne tako zelo, da bi se ustavila. Ljudi vabim, da zapojejo z menoj, zdaj pa pogosto izvajam tudi interaktivne koncerte, kjer so ljudje del dogajanja na odru in morajo pri tem peti. To ljudje dojemajo kot meditacijo ali molitev, zato se bolj povežemo med seboj.
Preizkusili ste se v različnih žanrih. Ali vam katera zvrst pomeni več kot druga?
Začela sem s klasično glasbo, potem pa sem ugotovila, da ima klasika svojo lepoto in urejenost, hkrati pa me je omejevala. Izbor zvrsti mora biti povezan tudi z osebnostjo. Nekaterim ustreza, da vedo, kaj igrajo od začetka do konca, meni pa je ustrezal peskovnik svobode, kjer sem lahko naredila nekaj povsem svojega. Čeprav imam klasično izobrazbo in imam rada klasiko, mi je blizu tudi džez, dober pop, pa tudi kantavtorji, kot so Joan Baez ali Bob Dylan, Tom Waits … Rada ostajam široka, čeprav so mi to v klasičnem svetu večkrat očitali.
Pred nekaj desetletji je bil velik prepad med klasičnimi in drugimi glasbeniki. Ali klasični glasbeniki še vedno tako podcenjevalno gledajo na druge žanre?
Ne. To se je spremenilo z mešanjem zvrsti. Pop glasba je nekaj pridobila, ko so ji dodali malo klasike, pa tudi sami klasiki niso več sveto prepričani, da je klasika edina dobra stvar v glasbi. Čedalje več klasičnih skupin izvaja pop ali rock, obratno pa je seveda težje …
Zasebno ste največkrat oblečeni zelo vsakdanje, na odru pa ste zelo glamurozni. Koliko se obremenjujete z videzom?
V resnici se s tem ne obremenjujem, lahko pa rečem, da sem zadnja leta naredila evolucijo pri sebi. Odkar sodelujem s stilistko Vesno Mirtelj, ki skrbi za moj videz na odru, sem spoznala, da moja oblačila vplivajo na moj nastop, saj mi dajejo dodatno samozavest. Zasebno se z oblačili ne obremenjujem. Želim biti čim bolj sproščena, in to kljub prepoznavnosti. Ne razmišljam, v katere toplice bom šla, da me tam kdo ne spozna, saj bi si s tem odvzela svobodo.
Ženske večkrat pravijo, da so urejene zaradi sebe, vendar se mi zdi, da največkrat to ne drži, da gre vseeno bolj za to, kaj bo všeč moškemu. Ampak na odru pa je očitno res pomembno, kaj oblečeš, če pravite, da vam dober izbor garderobe dvigne samozavest, ki jo pred gledalci vsekakor potrebujete v čim večji meri, kajne?
Določen videz ti lahko na nastopu spremeni osebnost. Tega sem se naučila v gledališču, kjer si oblečeš kostum in s tem postaneš nekdo drug. Takrat dobiš drug odnos do obleke ali kostuma, vse pa vpliva nate na podoben način.
Ali imate za vsak nastop drugo garderobo in kako velika je sploh vaša garderobna omara?
Moja garderobna omara je majhna, saj živimo v majhnem stanovanju in moram zato biti precej racionalna. Moja stilistka je že nekaj let Vesna Mirtelj, s katero dostikrat delava tako, da si obleke izposodiva in potem vrneva. Vsakič moram namreč biti za oder oblečena drugače in zato bi bila moja omara zelo kmalu premajhna. Seveda pa sanjam o veliki garderobni sobi v stilu Carrie iz serije Seks v mestu, kjer bi bile obleke in čevlji zloženi po barvah in bi v njej lahko plesala balet!
Kako pa na vaše delo gledata vaš mož in sin?
Moja dva moška, veliki in mali, sta res moja največja podpornika, in to mi zares veliko pomeni. Dolgo sem iskala partnerja, ki bi razumel moj poklic, saj sem v preteklosti srečala že vse sorte moških, ki so bodisi imeli težave z ljubosumjem ali pa si enostavno niso želeli imeti ženske, ki je bolj izpostavljena. No, na koncu sem našla točno takega.
Imata tudi onadva kaj glasbenega daru?
Moža slišim, ko si včasih na tiho mrmra kakšno pesem, a tam se njegovo petje po navadi konča. Čeprav je velik poznavalec glasbe, se v poustvarjanju nikoli ni prav našel. Povsem druga pesem pa je Hugo, ki se zdaj drugo leto uči kitare in je zadevo že premišljeno uporabil poleti na ulici, kjer je s svojimi tremi pesmimi, ki jih je znal, lepo zaslužil za sladoled. Kaj enega, več! Samozavesten je glede glasbe in rad jo raziskuje. In to absolutno zadošča.
Ali doma prepevate vsi skupaj ali sta onadva samo vaš spremljevalni vokal?
S sinom veliko prepevava že od malega. Moram reči, da smo pri nas doma (torej v moji primarni družini Hrenovih) res veliko peli. Tudi naša družinska srečanja zdaj ne minejo brez petja in kitare. Vedno je kulturni program. Pesem je vedno zatočišče zame in fin način, kako se povežem z ljudmi.
Napisala: Sonja Javornik // Fotografije: Osebni Arhiv
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
