Nov posel vremenarke Pie Škofic - veganske sladke dobrote!

Ljubezen do njenih dobrot nas je tokrat peljala v Lucijo, kjer smo v tamkajšnji kavarni poskusili vse, kar je do zdaj pripravila. Veganske dobrote, ki jih v zadnjih nekaj mesecih predstavlja pod imenom Pijine dobrote, so svoje mesto prvič dobile prav v kuhinji tega ljubkega lokala, ki mladi dolgolaski pomeni veliko več kot le novo poslovno priložnost.

Story: Pia, srečali sva se v Luciji. Ima Obala posebno mesto v vašem srcu?

Brez dvoma. Že morje ima v mojem srcu posebno mesto in samo čakam, kdaj se bom lahko preselila blizu morja.

Story: Ampak enkrat ste že živeli na Obali, kajne?

Tako, ja. Na Obali sem bila z nekdanjim fantom kar tri poletja. Veliko ljudi sem takrat spoznala in še bolj sem se zaljubila v to okolje. Lepo mi je. Lepa energija je, ljudje so bolj sproščeni kot v prestolnici.

Story: Živite pa v Ljubljani?

Tako, sem pa zelo veliko tu, še posebej, odkar smo se odločili za zgodbo s Pijinimi dobrotami prav tu, v Kavarni Lucija.

Story: In če govorimo o vaših začetkih v slaščičarstvu ... Ali ti izvirajo iz kakšnih družinskih ustvarjanj v kuhinji?

V resnici doma nisem imela nekoga, ki bi z mano v kuhinji preživljal čas, sem se morala kar naučiti sama. Mami in babi imata svoje slaščice, ki jih radi pripravljata, ampak to ne gre dlje od priprave kakšne potice.

Story: Kaj pa vas je potem navdušilo za tovrstno ustvarjanje?

Pri meni se je slaščičarska pot začela, ko sem se odločila, da bom iz prehrane izključila beli sladkor. Veliko sem prebrala o tem in čutila sem, da z mojim telesom nekaj ni v redu. Imela sem napade lakote, ki jih nisem mogla nadzorovati. Ukvarjala sem se torej s problemi, ki pestijo sodobnega človeka. Ko sem sladkor črtala iz svoje prehrane in ko sem videla, kakšno spremembo je to na mojem telesu naredilo, sem začela delati slaščice, ki nimajo dodanega belega sladkorja. In ker je vedno več ljudi hodilo k meni to poskušat, sem si mislila, da bi bilo dobro to še malce razširiti.

Story: Kdaj pa so se te spremembe v prehrani zgodile?

Od tega je dve leti. Za 24. rojstni dan sem se odločila, da z jedilnika popolnoma črtam ves beli sladkor. Sem diplomirana psihologinja in s hrano do dveh let nazaj nisem imela takšnega odnosa in stika. Na fakulteti nam namreč niso povedali, da bo naše razpoloženje naslednji dan drugačno, bolj melanholično, če bomo pojedli veliko sladkorja. To sem izvedela sama, in ko sem to začela opažati, sem si rekla, da moram o tem povedati tudi drugim.

Nočem sicer biti ena od tistih, ki so prepričani samo o svoji teoriji. Ne. Najprej mislim, da je treba poslušati sebe. Prehrana ti ne sme povzročati stresa v smislu, kdaj, kako in kaj boš jedel. Kam smo pa prišli? Ljudje naj jedo tako, kot čutijo, tako, kot je za njihovo energijo najbolje. Opažam, da je prehrana danes že zamenjala religijo. Danes si rečeš, da se boš 'prekršil', kot so se včasih, potem pa greš na fitnes plačat grehe. To je vera.

Story: Da ne pozabim ... Rekli ste, da ste diplomirali iz psihologije. Kako ste potem zajadrali na televizijo in v kuhinjo?

Čutim, da bom delala še veliko različnih stvari. Nisem ena od tistih, ki bi nekam prišli ter tam ostali 20 let, in mojim staršem je zaradi tega morda tudi malo težko, ker imam vsak mesec nekaj novega za bregom. (smeh) Torej, diplomirala sem iz psihologije in poleti, ko sem razmišljala, kaj bom počela v življenju, se je na Planet TV odprla avdicija, na kateri sem bila sprejeta. To sem sprejela kot izziv in ta služba mi je veliko dala in tega ne bi nikoli zamenjala. Peka pa je zrasla iz čisto moje ljubezni.

Story: Kako pa, da ste si za slaščičarski začetek izbrali prav kavarno v Luciji?

Začelo se je lani, ko sem spoznala res ljubečo družino Gašpar Mišič. Najprej njihovega sina Miho, ki je moje starosti in s katerim sva se zelo navezala in vzpostavila zelo lep odnos, se veliko družila, in tudi on je bil eden od tistih, ki je z mojo pomočjo s svojega jedilnika izključil sladkor in naredil neverjeten rezultat.

V dveh mesecih je izklesal telo, poleg tega je sicer tudi treniral, ampak brez pretiravanja. Nad tem je bil navdušen in na moji poti me je želel podpreti. Ker imajo tukaj družinsko kavarno in ker jo vodi njegov brat, so me vprašali, ali bi za njihovo kavarno delala tortice. Niso bili prvi, ki so mi to predlagali, ampak priznam, da sem kar malce pikolovska glede tega, s kom sodelujem. Sem pa hitro ugotovila, da so to ljudje, ki znajo delati. Gašpar Gašpar Mišič je eden od ljudi, ki jih zelo spoštujem. Ima veliko znanja na veliko področjih in vesela sem, da mi je dal priložnost. Tega je danes res premalo.

Story: Pa vam je dal gospod Gašpar Gašpar Mišič tudi kakšno poslovno popotnico?

Tudi. Če prideš v kavarno, v kateri dela in sodeluje vsa družina, je to seveda lažje. Vedno je nekdo tukaj in vedno ti lahko kdo svetuje. Skupaj zdaj postavljamo vse na noge in res sem hvaležna, da imam okoli sebe ljudi, ki vedo, kaj delajo.

Story: Kakšne slaščice pa ste do zdaj pripravili?

Imam dve različni kroglici - ena je presno-veganski rafaelo, druga pa na osnovi lešnika. Imam tudi ledene tortice, čokoladice, to poletje načrtujemo še izdelavo veganskega presnega sladoleda.

Story: Pa ste s slaščicami že razveselili tudi sodelavce na Planet TV?

Ko je Planet TV praznoval tretji rojstni dan, so Pijine dobrote poslali vsem poslovnim partnerjem in so do mene prišli s samimi pohvalami. Takrat sem prav jokala od sreče. Mislim, da tisto, kar je narejeno z ljubeznijo, ne more biti slabo. (smeh)

Gašpar Gašpar Mišič: "Dan začenjam s Pijino dobroto"

Story: Pia mi je o vas povedala samo lepe stvari. Kako pa ste vi doživeli Pio in kakšen je bil vaš prvi stik z njo?

Pia je pozitivna oseba. Je inovativna, zna pristopiti in ponuditi to, kar ustvarja. Je suverena pri tem, kar počne, kar je zelo pomembno. Če si suveren, ni ovir, še posebej, če delaš stvari s srcem.

Story: Kakšen pa je bil vaš prvi stik s Pijinimi dobrotami?

Ko je pogovor nanesel na to, da bi imeli Pijine dobrote v kavarni, sem rekel, da imamo raje to kot karkoli drugega. Potem je prinesla presno tortico, ki mi je bila zelo všeč. Povedala mi je, kako rada to počne, in ker mislim, da če si suveren pri tem, kar ustvarjaš, je uspeh tako rekoč začrtan.

Gre za drobne korake, za delo, ki ne kaže takoj velikih rezultatov. Vsi veliki so začeli z majhnimi koraki in takšni so se tudi obdržali. Tisti, ki so začeli z velikimi, so hitro padli v prepad. Jaz pa si želim, da bi Pia z majhnimi koraki dosegla velike cilje. Da bi bila drugim za vzor.

Story: Sicer tudi vi sledite takšnemu načinu prehranjevanja? Brez sladkorja, bele moke, soli?

Seveda. Mislim, da ljudje temu posvečamo bistveno premalo časa in večina ljudi je samo za to, da si napolni želodec, ne pa razmišlja o kvaliteti prehranjevanja. Vedeti moramo, da se vse začne pri želodčku. Če imaš neurejeno prebavo in prehrano, se hitro začnejo težave. In to, kar počne Pia, ni le za njeno korist, ampak za korist vseh.

Story: Pa ste tudi vi spremenili svojo prehrano zaradi zdravstvenih tegob?

Pri meni je bila mešanica tegob in zdrave preventive. Pred leti sem imel težave zaradi ihte in dela. Sem deloholik in vedno sem si želel ustvarjati. V nekem obdobju sem bil z delom preveč okupiran in čez čas se je pokazalo, da imam povišan holesterol, nekoliko povišan sladkor, da imam pekoč želodec, celo vnetje želodca in gastritis. Takrat sem imel okoli štirideset let in hitro sem začel slediti tistim, ki so svetovali pravilno. Da si to, kar ješ. Takrat se mi je zdravstveno stanje bistveno izboljšalo.

Story: Kaj pa ste vse še spremenili?

Včasih se je moj dan začenjal s kavo, danes se s Pijino dobroto. Zdaj na primer ne pijem več kave, namesto tega si raje privoščim zeleni čaj. To, da ne pijem kave na prazen želodec, je pomembno prispevalo k mojemu boljšemu počutju.

Story: Pa sicer tudi vi radi ustvarjate v kuhinji ali se raje prepustite užitkom?

V glavnem rad pripravljam morske jedi, predvsem hobotnico na dalmatinski način ali pa ribje jedi izpod peke ... Rad imam zdravo morsko hrano. Imamo tudi vikend hišico v Grožnjanu na Hrvaškem, kjer rad v kaminu pripravljam izpod peke. To je moje področje. Pri tem mi seveda pomaga soproga Tatjana, predvsem s pripravo zelenjave in drugih prilog. Mislim, da imamo vsi kakšno takšno žilico, in če mi kakšen moški reče, da ne zna kuhati, mu vedno rečem, da je nekaj narobe z njim. Vsak mora vsaj nekaj znati pripraviti.

Napisala: Kaja Milanič
Fotografije: Igor Zaplatl

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord