Lepoto najde v preprostih stvareh, kot so družba čričkov, ležanje na odeji sredi gozda, enolončnica na vrhu hriba.
Vas moti, ker živite v majhnem kraju, kjer ljudje veliko ogovarjajo? Še posebej je moralo biti kruto ob umoru vašega tasta ...
Ob dogodkih, s katerimi se je bila prisiljena spoprijeti moja družina, je bilo govorice pričakovati. To bi komentirali tudi v večjem mestu. Seveda ni prijetno, ko slišiš, da so ljudje tvoji zgodbi, o kateri ne vedo tako rekoč nič, dodali še kup fiktivnih dramaturških zapletov, a se temu ni mogoče izogniti, tolažim se z dejstvom, da nič ni večno, tudi slabi časi ne.
Po dolgih letih ste samski. Kako ste doživljali ločitev?
Ko sem doma povedala, da se bova s človekom, s katerim sem preživela 12 let, razšla, sta mi starša, ki mimogrede obožujeta mojega nekdanjega moža in ga imata rada kot sina, rekla, da sama najbolj veva, kaj naju bo osrečilo, in da bosta podprla vsako najino odločitev. Vedno jima bom hvaležna, da sta bila takrat močna, čeprav sta vedela, da bo drezanja veliko. Z nekdanjim partnerjem imava še danes dober odnos, sva v stikih, se vidiva, veliko se pogovarjava. Če si skupaj od 18. leta, se lahko zgodi tudi, da se vsak razvije v svojo smer. Takrat imaš dve možnosti: živiš drug mimo drugega in veljaš za 'dober par' ali pa obdržiš čudovite spomine in greš naprej.
So vam težke čase pomagali prebroditi prijatelji, družina, terapija?
Ko se zadeve dogajajo, se trudiš, da se ne bi zlomil, vsi ti govorijo: »Bodi močna.« In takrat je nevarno, da se telo in um začneta braniti tako, da otopita. Zato sem si dovolila biti nemočna. Veliko sem jokala. Naša družina je vedno bila povezana, tudi v tistih težkih trenutkih smo drug drugemu dali vse, kar smo si lahko, da nam je bilo lažje. Prijateljice in starši so me vsak dan tolikokrat klicali in preverjali, kako sem, da me je že kar motilo. Hodim tudi na terapijo, kjer ugotavljam, kaj si sploh želim in kako postavljati meje. Mislim, da je čas najboljši zdravnik.
Kmalu se boste pohvalili z nazivom diplomirana inženirka laboratorijske biomedicine. Kako gre to skupaj z novinarstvom?
V bistvu je v novinarstvu vsako specifično znanje s kateregakoli področja zelo uporabno. Ob primerih virusa zika, ebole, bolezni norih krav, antraksa in drugih temah, povezanih z zdravstvom, mi to znanje pride zelo prav. V tujini je nekaj povsem običajnega, da so določeni novinarji specialisti za določena področja. Pri nas žal to ni mogoče, ker je medijski trg premajhen in si tega ne moremo privoščiti. Te dni končujem diplomo. Kaj bom delala čez 10 let, ne vem. Pred 10 leti sem rekla, da bom v laboratoriju, pa vidite, kje sem pristala. Za zdaj mi je na televiziji všeč, ampak človek mora biti vedno pripravljen na vse.
Vodenje oddaje Svet. Sami izbirate zgodbe?
Zgodbe izbiramo skupaj z vso ekipo. Vsak prinese kakšno temo in potem skupaj poiščemo najboljši način, da jo predstavimo gledalcem. Je pa res, da se me nekatere novice dotaknejo bolj.
Že imate načrte za poletje?
Najpozneje septembra bom nekam pobegnila. Letos prvič sama.
Besedilo: Tina Kincl
Fotografija: arhiv Kanala A
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del