Mlada in prikupna pevka Nuša Rojs je že nekaj časa članica dueta Skater. Simpatična Štajerka je bila dolga leta upornica v pravem pomenu besede. A z odraščanjem in zrelostjo je spoznala, kaj ji v življenju trenutno največ pomeni.
Nuša prihaja iz Gaja pri Pragerskem, kjer je živela do svojega sedmega leta. Nato se je s starši preselila v Maribor. "V Mariboru sem preživela naslednjih devet let, spoznala sem sošolke, prijateljice in v najbolj težavnih letih, pri 16, so se starši spet odločili preseliti nazaj v Gaj na Pragersko. Postala sem velika upornica, zato tudi vse graje v prvem letniku, ki sem jih dobila.
Nikogar nisem poznala, nisem imela prijateljev, ni bilo ne trgovin ne hitre prehrane. Ker takrat še nisem imela avta, sem se morala navaditi na vlak, na novo 'mrtvo okolje', kot sem imenovala našo vas. A s časom sem začutila prednosti življenja zunaj velikega mesta. Dobila sem psa, zlato prinašalko Lelo, s katero sem začela odkrivati vsak kotiček. Hodili sva na dolge sprehode čez vse potoke, gozdove in ribnike. S časom mi je postajalo čedalje bolj všeč in zdaj vem, da je to bil vedno moj kraj."
Ob rednih sprehodih pa je Nuša počela še vrsto drugih stvari, ki so bile povezane z zdravim načinom življenja.
Uživanja drog ne podpira, a spije kakšno pivo
Zdrava stalnica v Nušinem življenju je veliko gibanja. "To je prisotno že od malega in še vedno sem glede tega zelo hiperaktivna. Na sprehod grem ob vsakem vremenu. V snegu in dežju. Doma pa izvajam tudi nekatere vaje. Seveda če ne obiščem kakšne vodene vadbe, kot je aerobika, pilates ali joga. Glavna skrivnost mojega zdravega načina življenja pa je voda. Spijem res ogromno vode in pojem veliko sadja in zelenjave, čeprav se občasno pregrešim s kakšno ocvrto ali hitro prehrano. Včasih pa spijem tudi kakšen kozarček piva." (smeh) Kozarec piva ali kuhano vino pozimi je edini alkohol, ki ga Nuša popije. Pa še to v zmernih količinah.
"Nisem alkoholik, če spijem kakšno pivo. Ne podpiram pa alkoholizma ali kakšnih drugih drog. Življenje sprejemam takšno, kot je. Včasih lepo, včasih manj prijazno, ampak ga doživljam in občutim trezna! Ne potrebujem in ne iščem tolažbe, energije v prepovedanih substancah," pove. "Ne maram drog in ne maram ljudi, ki se pečajo z njimi. Čedalje več je tega in čedalje bolj me je strah, kam gre ta svet. Sploh ko spremljam mladino in otroke, ki jim je že vse tako sprejemljivo. A naj bo sprejemljivo in dostopno vsem, zame bo to vedno stop in pika.