Če kdo, potem je Nuška Drašček Rojko tista glasbenica, ki ne počiva na lovorikah. Na odrih po Sloveniji je nastopila v številnih naslovnih vlogah velikih oper, na Emi je s skladbo Flower in the snow osvojila četrto mesto, pesem Tak dan pa je kot češnjica na vrhu smetane na pretekli Popevki z zmago napovedala nadaljevanje tako ali tako uspešnega začetka pomladi.
Story: Nuška, najprej čestitke za zmago na festivalu 41. Popevke! Že dojamete, kako se je vse zgodilo?
Hvala lepa! Vtisi so res še vedno močni in še vedno me lepo pogreje misel na to zmago. Ko se vse skupaj dogaja, stvari na neki način spremljaš 'od zunaj', morda je nekako podobno temu, kot bi doma gledal televizijo! (smeh) Do zadnjega sem zadrževala sapo, in ko so razglasili rezultate, je kar nekaj časa trajalo, da sem dojela, kaj se je v resnici zgodilo.
Story: Saj vem, neprimerno vprašanje, pa vendar: ste zmago pričakovali? (smeh)
Ne, nisem, preprosto zato, ker ni odvisna od mene. Jaz sem se potrudila za čim boljši nastop, in to je to. Na vse drugo nimam vpliva. Sem pa seveda bila izjemno vesela!
Story: Kaj glasbeniku udeležba na takšnem festivalu pomeni? Kakšni so zdaj odzivi na vaš uspeh?
Odzivi so krasni in prejela sem ogromno lepih čestitk! Sama na take festivale gledam kot na priložnost za udeležbo na posebnem glasbenem dogodku, na katerem predstaviš novo skladbo, in če se vse prav 'sestavi', domov odneseš zmago. V nasprotnem primeru ti ostane lep spomin, predvsem pa nova pesem, ki si jo predstavil ljudem.
Story: Ko malo pobrskam po vaši zgodovini, vidim, da imate bogato zakladnico nagrad in priznanj. Tudi mednarodne iz Belorusije, Kazahstana, Avstrije, Italije, Francije ... Katera od teh pa vam največ pomeni in zakaj?
Vse nagrade so mi bile in so mi še vedno pomembne - na vsako tekmovanje sem se pripravila maksimalno, pa naj je šlo za pop ali operni format! To so bile odlične izkušnje, način preizkušanja same sebe, kako se odzovem na takšen tip pritiska, na tovrstno tremo ... Odlično je bilo, sem pa najbolj uživala v Franciji. Tam se imam vedno lepo, pa še 'treniram' lahko svojo francoščino!
Story: Letošnje leto je na vašem glasbenem področju precej dinamično. Naj samo omenim četrto mesto na Emi, zdaj prvo na Popevki. Kakšne izzive si boste zadali za naprej?
Uf, načrtov in projektov je kar precej na različnih področjih. Od večjih je vsekakor Brucknerjev Te Deum z orkestrom Slovenske filharmonije, potem muzikal Vesna, v katerem imam vlogi mame in tete, potem seveda samostojni koncerti in nastopi, snemanje enega od mojih projektov, nato se že začne nova operna sezona, pa koncert španskih zarzuel z odličnim marimbistom Vidom Ušeničnikom ... Dolgčas mi ni nikoli!
Story: Ne smem pozabiti na vaše delo v SNG Ljubljana, kjer ste letos v vlogi Pepelke. Kakšen izziv so vam gledališki odri?
Izjemno uživam v ustvarjanju nove vloge. Ne samo po tehnično-pevski plati - ravno omenjena Pepelka je bila vsekakor tehnično najzahtevnejša vloga do zdaj - temveč tudi po igralski. Znotraj glasbe in režijske postavitve poskušati ustvariti kredibilen lik je vsekakor izziv, ampak ustvarjalni proces toliko da človeku, da kar letiš ...
Story: Naslovne vloge v različnih operah so vaše, od Carmen, Jevgenija Onjegina do Rigoletta ... Kako doživljate tovrstne nastope?
No, v Jevgeniju in Rigolettu ne pojem naslovnih vlog, je pa res, da k vsaki 'stvaritvi' pristopim z enakim odnosom, kot sem, na primer, do Carmen in Pepelke. Vedno želim ustvariti najbolje, kar v danem trenutku lahko. Ti nastopi so polni adrenalina, vse se mora poklopiti, od igre, petja do orkestra, kolegi na odru ... Ogromno 'usklajevanja', ampak ko uspe, te ta občutek drži pokonci še dneve.
Story: Kakšni nastopi vas bolj veselijo? Pop vode, slovenska glasba ali klasična v obliki opernih vlog? Kakšni izzivi so pri enih in kakšni pri drugih?
Vsega se veselim, ker ima vse svoje zakonitosti. Ena od glavnih razlik je seveda tehnična - ne samo pevsko, kjer so razlike v nastavku in načinu izvajanja, temveč tudi odrsko, ko poješ z ozvočenjem oziroma brez njega, na matrico, z orkestrom itd. Vsak slog potegne za sabo določene zadeve, a ravno v tem je, vsaj zame, čar in izziv.
Story: Vaš sin Luka je zdaj star že sedem let. Kako doživlja vaše glasbene uspehe?
Luka bo septembra star sedem in je zelo pozoren fant - vedno mi lepo čestita, prinese rožice in je ponosen, čeprav kakšne nastope vidi naslednji dan, ker že spi. (smeh)
Story: Je tudi sam vpet v glasbo?
Rad kaj zapoje, še raje pa posluša. Že nekaj časa je največji hit v avtu in doma Magificov Tivoli. (smeh) Ko je bil mlajši, mi ni toliko pustil peti, zdaj pa že izrazi željo po kakšni skladbi. Včasih gre z mano tudi na kakšno vajo v opero in potem sedi pri klavirju ter me 'spremlja'.
Story: Bi želeli, da gre po poti vaju z možem?
Želim si, da najde nekaj, kar ga bo veselilo toliko kot mene moj poklic. Izbral bo pa sam.
Story: Pred vrati so prvomajski prazniki. Kako jih boste preživeli?
Malce iščem možnosti za kakšen hiter oddih. Morda kaj z notranjim bazenom in kolesarskimi potmi, potmi za sprehajanja ... Bomo videli. Morda pa ostanemo kar doma, saj se imamo tudi tako lepo.
Napisala: Mihaela M. Kocbek
Fotografije: Primož Predalič, Zaklop, Mediaspeed
