Igralka Ajda Smrekar je sogovornica, ki te v hipu navduši s svežino in globino svojih odgovorov. Z nami je delila spoznanja in misli, ki so se ji porodile v zadnjih nekaj mesecih, ko je bil tok kulture dodobra ohromljen, umetniško in kulturno udejstvovanje pa še naprej ostaja zavito v tančico nejasnosti.
Kot prizna igralka, se zaradi intenzivnosti dogajanja v gledališču niti ni dobro zavedala nastale situacije zunaj gledališkega sveta, med karanteno pa ji niti najmanj ni bilo dolgčas. Poleg številnih aktivnosti in vaj na daljavo se je s partnerjem Sebastianom Cavazzo lotila tudi snemanja poročil Teme karantene, obenem pa je preostali čas izkoristila za umetnost in odkrivanje novih navad.
Tik pred začetkom ukrepov bi morali na odru MGL predstaviti nov projekt Koščki svetlobe, vendar je bila premiera zaradi ukrepov odpovedana. Kakšni so bili takrat občutki? Ste bili razočarani, jezni ali je prevladal strah?
Seveda bi mi bilo ljubše, če bi premiero izpeljali, vendar se je gledališče odločilo, da sta zdravje in varnost tako nas igralcev kot gledalcev na prvem mestu, kar je bila povsem logična in pametna odločitev. Premiera Koščki svetlobe bi morala biti na večer, preden nas je uradno doletela karantena. Zadnji dnevi vaj so bili zelo intenzivni, pa vendar je bilo vzporedno čutiti strašno negotovost, ki je preplavila svet. Hecen občutek. Tako globoko sem bila zakopana v delo, kot da bi na vso moč iskala koščke svetlobe sredi nevihte, ki se je neustavljivo bližala.
Kot kaže, boste še pred koncem sezone lahko ponovno stopili na oder.
Vsak dan čakamo in upamo na spodbudnejša navodila, kako naprej. Nastala situacija je silovito udarila tudi ob naš teater, saj smo gledališče z največjim številom abonmajev oz. gledalcev v Sloveniji. Novi ukrepi narekujejo, da je v parterju lahko zaseden vsak tretji sedež in vsaka druga vrsta. To pomeni, da bomo morali odpadle predstave odigrati najmanj trikrat, da bomo pokrili eno predstavo.
V MGL imate, če se ne motim, kar 24 abonmajev?
Tako je. To pomeni, da bo po novih navodilih treba eno predstavo namesto 24-krat odigrati vsaj 75-krat. Junija bomo odigrali nekaj predstav, tudi dve premieri, Žalostinke in Koščki svetlobe, preostalo bomo prenesli v naslednjo sezono.
Torej lahko pričakujemo, da bo naslednja sezona nekoliko drugačna?
Gotovo. Iščemo nove, zdrave in varne možnosti, da se predstave izpeljejo, na voljo bodo tudi nove oblike abonmajev. Repertoar prilagajamo trenutni situaciji. Čeprav trepetamo pred rebalansom, si prizadevamo ohraniti število zunanjih sodelavcev, ki so še kako pomembni in v precej nezavidljivem položaju. Kakorkoli, optimistično se veselim naslednje sezone, saj sem prepričana, da bodo večeri, ki jih bomo preživeli skupaj, zaradi nastale situacije toliko bolj dragoceni.
Če se ne motim, se dogajanje v sklopu gledališča ni takoj ustavilo. Kako ste bili igralci zaposleni v prvih nekaj tednih?
Veliko smo delali od doma, česar smo igralci tako in tako že vajeni. To je zajemalo učenje besedila, pripravo na vlogo, ohranjanje kondicije, tako fizične kot govorne. Besedila različnih predstav je treba ohraniti v glavi. Smo se pa tudi povezovali z različnimi rizičnimi skupinami, pozivali k pomoči, gledališče je na spletu omogočilo ogled različnih predstav, brali smo poezijo v jutranjem programu v TV oddaji Dobro jutro ...
Pripravili ste tudi kratka video poročila Teme karantene. Kako ste se zabavali ob snemanju? Kakšni so bili odzivi gledalcev?
Odzivi so zelo pozitivni. To so kratke oddaje na YouTubu, novice na temo posameznega dne. Malo izobraževalno, malo za hec, malo pa tudi zares. Ustvarjali smo skupaj s Sebastianom Cavazzo, dramaturginjo, prevajalko in pisateljico Evo Mahkovic in skladateljem Larnom Poličem Zdravičem. Med karanteno smo tako ustvarili pet oddaj oz. kulturnih polizdelkov, kot smo jih sami poimenovali, saj internet in delo na daljavo kaj več kot to ne moreta ponuditi. Vseeno sta avtentična izkušnja in neposredni stik nekaj povsem drugega in veliko bolj obvezujočega tako za ustvarjalca kot gledalca.
Če se ne motim, ste se med karanteno lotili celo snemanja dela mladinske oddaje Osvežilna fronta, ki jo že vrsto let predvaja RTV Slovenija. Kako drugače je bilo kot v studiu?
Ustvarili smo prav posebno oddajo Osvežilna fronta v karanteni, in sicer na temo mature. Snemali smo skeče prek aplikacije Zoom in poskušali prikazati spremenjeno realnost, v kateri so se znašli mladi zaradi vpeljave šolanja na daljavo in zaradi nezmožnosti fizičnega stika s sošolci. Oddaja je razvedrilno-informativna, skeči pa duhoviti in aktualni. Potrebnega je bilo veliko usklajevanja, vendar je samo snemanje tudi nam popestrilo dneve doma. Igralci smo bili sami svoji kostumografi in rekviziterji, morali smo se znajti s tistim, kar smo imeli doma in kar je omogočala sama aplikacija.
Ste tudi sami uvideli, kakšno vlogo sta v teh dneh odigrali dobra internetna povezava in sodobna tehnologija?
Sem, kot tudi to, da če oboje zataji, ne moreš nič. Prav neverjetno, kako se je na eni strani realno življenje ustavilo, na drugi pa je virtualni svet prav podivjal. Mislim, da smo ob tem vsi občutili neke vrste pritisk. Sama sem pogrešala pristne stike, virtualni svet mi gre načeloma na živce.
S čim pa ste si med karanteno krajšali čas?
Umetnost mi je krajšala čas. Glasba, filmi in knjige. Še dobro, da imam precej dobro zalogo doma.
Vas je bilo strah za bližnje?
Seveda. Vedno te je strah za tiste, ki ti največ pomenijo.
Kakšna spoznanja ste usvojili v tednih, ki smo jih preživeli za štirimi stenami doma?
Da se v življenju v prvi vrsti lahko zaneseš le nase, na svoje bližnje in na okolje, v katerem živiš. Če že ne morem spremeniti sveta, lahko vplivam na svojo okolico, okolje, ki me obdaja. Spoznavam, kako pomembno je vlagati v domače storitve, proizvode, trgovino, kmetijstvo na domačem pragu. Kako pomembno je podpirati domače proizvajalce. S tem pripomorem k domačemu gospodarstvu, vzdržujem ali celo ustvarjam nova delovna mesta, torej skrbim za druge in zase, ter pozitivno vplivam na okolje, v katerem živim.
Dejali ste, da so se spremenili tudi vaši pogledi na kuhanje in živila. Kako ste prevetrili svoj hladilnik? Z lokalnimi izdelki?
Seveda. Začela sem bolj zavestno podpirati lokalno. Ena večjih iznajdb te korone zame je bila neprofitna spletna platforma doprinesi.si, na kateri lahko najdeš vrsto lokalnih pridelovalcev in predelovalcev ter stopiš v neposreden stik z njimi. Tam sem našla svojega najljubšega kmeta, ki me zalaga z zelenjavo, neprimerljivo s tisto v megalomanskih trgovinah. Pa še kupim jo lahko brez marž, trgovcev in drugih posrednikov.
Boste to navado ohranili tudi ob sproščanju ukrepov?
Prizadevam si, ja. Vse to, o čemer se pogovarjava, v prvi vrsti dopovedujem sebi, saj je veliko lažje iti po solato v trgovino pod blokom, tudi če je že malo gnila. Gre za navade, ki jih je treba spremeniti. Pri meni pa so navade žal jeklena srajca.
Ste sicer veliko časa preživeli v kuhinji?
Velko več kot kadarkoli prej. Kuhanje postane užitek, če imaš čas za to.
Je to sicer bolj v vaši domeni, ali mesto za štedilnikom z veseljem prepustite tudi partnerju?
Pri domačih opravilih se dopolnjujeva. Je pa Sebastian zelo dober kuhar. Večkrat ga nagovarjam, zakaj raje ne odpreva oštarije. (smeh)
V zadnjih tednih je bilo mogoče večkrat zaslediti, da so vladajoči povsem pozabili na kulturo, ki jo je koronakriza prav tako hudo ohromila. Po eni strani pa ste prav kulturniki s svojimi nastopi prek spleta in družbenih omrežij dvigovali moralo in spodbujali ljudi. Kakšen je vaš pogled na to? Imate občutek, da so pozabili na vas?
Situacija bi morala vsakega z zdravo pametjo prisiliti v spoznanje, da če hočemo prebroditi težke čase, nujno potrebujemo močan javni sektor. V tem primeru še posebej javno zdravstvo in da - tudi kulturo. Naj bodo to filmi, knjige, predstave, poezija, branje pravljic ... pa tudi kakšna topla beseda sem in tja nikoli ni odveč. Pokazalo se je, kako širok spekter potreb pokriva kultura in kako smešni so tisti, ki jo pojmujejo samo kot potrošnjo in zabavljaštvo.
Dogajanje v kulturi je trenutno precej negotovo, sproščanje ukrepov se dogaja tako rekoč čez noč. Se strinjate? Kaj po vašem mnenju lahko pričakujemo?
Ne vem, kaj nas čaka, vsekakor upam, da ne Butale.
Številni so prepričani, da je karantena nekoliko prevetrila naše vrednote. Se strinjate? Mislite, da le začasno?
Mislim, da nas čaka še veliko dela. Upam pa, da bomo sposobni drug do drugega ohraniti spoštovanje, potrpežljivost, solidarnost in sočutje, ne glede na zunanje pritiske.
Se bomo kaj bolj zavedali pomena narave in našega mačehovskega odnosa do nje? Po zadnji zakonodaji sodeč, nas kriza ni ničesar naučila.
Izločitev večjega dela nevladnih organizacij je del predkoronske agende, izkušnje karantene pa bob ob steno.
Pa zaključimo z bolj sproščenim vprašanjem. Pred vrati je poletje. Bo to enako kot vsa ta leta ali imate kako drugačne načrte?
Načrtov za zdaj še nimam, zato nimam nič proti, da je cel junij dež. (smeh)
Napisala: Nika Arsovski, Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
