Jubilejni večer skupine Hamo & Tribute 2 Love je bil nabit s čustvi.
Hamo & Tribute 2 Love so končno izvedli prvo od dveh praznovanj okrogleda jubileja skupine, ki je sinonim za ljubezenski in eko-rock. Ljubitelji njihove glasbe so vstopnice za koncert v Kinu Šiška razgrabili v nekaj dneh, zato bodo vse skupaj za zamudnike še enkrat ponovili, in sicer v petek, 18. 9. v letnem gledališču Khislstein v Kranju.
"Vtisi po koncertu so bistveno bolj čustveni, kot sem pričakoval. Pred bisom mi je šlo prvič na jok, ko sem za zaveso poslušal odziv iz dvorane in se je občinstvu zmešalo. Sploh jim ni treba nič več povedati, v 20 letih smo jih naučili vse naše fore in vse odpojejo. Tudi za spominsko fotografijo na koncu so se že sami postavili v značilno pozo. Dobro je. Nismo še pokurili vseh čustev. Mislim, da jih je ostalo vsaj še za kakšno plato, dve, tri, šest ... najst ..."
"Zdaj se s precej lažjim srcem in visoko samozavestjo veselim še drugega jubilejnega koncerta v Khislsteinu. Vreme smo gledali - bo! Kart tudi ni ostalo več veliko. Če razprodaš koncert pol leta vnaprej, je to nekakšen pritisk. Zdaj, ko se je to sprostilo, pričakujem, da bo koncert v Kranju še bolj epski," je v slogu velikih šampionov v cilju prve misli strnil utrujeno-zadovoljno-igrivi Hamo.
Da bo druženje v Kinu Šiška posebno doživetje, so gostitelji nakazali že takoj po prihodu na oder. Sploh prvič na svojem koncertu so zaigrali Šifrerjevo pesem Stoj Marija, ki so jo pred pravljičnimi sedmimi leti posneli ob 40-letnici ikoničnega albuma Moj žulj. Skladba je delovala kot topel objem med glasbeniki na in občinstvom pod odrom ter odlično pripravila teren za vse, kar je sledilo.
Jubilejni koncerti radi postrežejo z gosti presenečenja, a so se Hamo in njegovi glasbeni sopotniki odločili za drugačno taktiko: koncert brez gostov - a z glasbenimi presenečenji. V program so vtkali tudi nekaj avtorskih uspešnic, ki so v zadnjih letih na rednih koncertih dale prostor novim, dodali pa še dve priredbi, ki jih sicer ne igrajo, a so v njihovi izvedbi zazvenele res odlično in pripomogle k posebni izkušnji.
Že po pol ure je dvorana eksplodirala in glasno zapela s skupino generacijsko himno Smells Like Teen Spirit (Nirvana), za drugi bis pa so izvedli povedno skladbo With a Little Help of My Friends (Joe Cocker), s katero so tako Hamo kot bend še enkrat več pokazali kako zelo doma so v z bluesom pretkanem rocku.
Dve uri vmes pa sta minili kot bi trenil. Antologijski sprehod čez 20 let ustvarjanja so sestavili iz 19 največjih uspešnic, tudi najnovejše Raje sanjajmo o Marsu, vmes pa presenetljivo malo govorili. "Taki koncerti so priložnost za sprehode po spominih in anekdotah, a ni bilo treba. Res smo se dobro ujeli, glasba nas je peljala in enostavno smo sledili toku," je na to temo po koncertu povedal Hamo.
Sam si za naslednjih 20 let želi predvsem, da bi živeli v svetu, v katerem bi namesto eko-rocka, kjer se je našel v zadnjih letih, lahko spet pisal več ljubezenskih pesmi, vedno navihani bobnar Martin Janežič - Buco pa je ob tem glasno dodal, da upa, da bodo v naslednjih dvajsetih letih igrali tudi več hitrejših skladb.
Matevž Šalehar – Hamo je bil pred kratkim tudi gost podkasta Investitorka v Pradi. Čeprav so ga nekoč zaradi domnevnega pomanjkanja posluha celo vrgli iz glasbene šole, danes od glasbe živi že skoraj dve desetletji. Njegova zgodba je zato tudi zgodba o vztrajnosti, delu in tem, kako se lahko začetni dvomi spremenijo v kariero. Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.
