TO so obrazi N1 Slovenija in njihove misli ob prvi obletnici portala n1info.si

Katja Šeruga, urednica in direktorica

Kaj vam je iz prvega leta vodenja N1 Slovenija najbolj ostalo v spominu?

Rada se spomnim, kako je bil videti trenutek, ko smo šli prvič online. V noči s 15. na 16. junij smo bili v desku Neda Došenović, naša vodja deska, šef digitala United Medie Ivan Krstić in jaz. Pripravljeni smo bili na to, da bo noč dolga, naporna, da bo šlo marsikaj tudi narobe. Na koncu je vse teklo kot po maslu, nekaj minut čez polnoč je Ivan rekel: “Čestitam, online ste.” In to je bilo to. To je trenutek, ko se je rodil N1 Slovenija.

Kaj so po vašem mnenju največje prednosti N1 Slovenija, ki so privedle do tako hitre uveljavitve na sicer zelo nasičenem medijskem trgu?

Zgodbe, ki so vsem prosto dostopne in za katerimi stoji ekipa profesionalnih, verodostojnih, predanih in pokončnih novinarjev, ki jim N1 omogoča neodvisno novinarsko delo. Nikomur ni nič težko. To je neprecenljivo. Zelo sem ponosna nanje in jim ob tej priložnosti tudi javno izrekam pohvalo. Neodvisno novinarstvo danes žal tudi v Sloveniji ni samoumevno. Javnost to prepozna.

Kaj so bile morebiti tiste najbolj ključne prelomne točke pri rasti in razvoju N1 v tem letu?

Prva in daleč najpomembnejša je bila sestava ekipe tako, da bo ta hkrati odzivna, hitra, bogata z znanjem in izkušnjami, vedoželjna, motivirana, kos večjim izzivom, sposobna ekskluzivnih in poglobljenih zgodb ter dela v različnih formatih. Samo na ta način smo lahko proteste pokrivali tako dobro, kot smo jih, pa referendum o vodah, ko smo bili zvečer edini v živo, sem spadajo tudi začetek vojne v Ukrajini, nesreča v Melaminu, parlamentarne volitve itd. Ob tem pa javnosti prinašamo tudi številne ekskluzivne informacije in kontekst, kjer je to pomembno.

Na kaj ste po letu dni pri N1 najbolj ponosni?

Na ekipo, ki se je res izkazala s svojim delom in se ob tem še izjemno dobro ujela. Ter na to, da so vsi na N1 tudi redno zaposleni.

Smo Slovenci v čem specifični, ko je govora o prebiranju vsebin, kot jih ustvarjate na N1?

Spremembe v konzumaciji medijskih vsebin so globalni proces, Slovenija tukaj ni prav nobena izjema. Spodobnost nenehnega prilaganja je tudi za medijska podjetja bistvenega pomena. Tega se ne zavedamo samo na N1, ampak se tega zaveda tudi United Media, ki je res močna in v razvoj usmerjena medijska skupina.

Suzana Lovec, urednica rubrike Poglobljeno

Kaj vas pri vašem delu najbolj navdihuje?

Delo za javnost. Da lahko javnosti dajemo poglobljeno obdelane teme, ki se marsikomu ne zdijo 'atraktivne', so pa izjemno relevantne. Da imam možnost, da novinarsko delo kot urednica presojam po kakovosti, ne po klikih. To je blagoslov in hkrati prvi pogoj. Vse bolj me navdihuje tudi človečnost v novinarstvu. Ki na srečo še obstaja.

Na katero svojo zgodbo ste najbolj ponosni?

Bolj kot na katerokoli svojo zgodbo sem ponosna na ekipo. Na celoten N1. Da znamo delati kot eden. Biti samokritični in tudi kritični. Povedati resnico, tudi če ni lepa, je ultimativno znamenje spoštovanja, da ne rečem ljubezni.

Skupaj z ekipo N1 ste leto dni - opišite trenutek, ki vam je v tem času najbolj ostal v spominu?

Trenutki internih šal med mano, Leo Udovč in Stašem Zgonikom, ki sta novinarja rubrike Poglobljeno. Z nekom si si blizu, ko se lahko brez zavor šališ. In mi trije se. Predvsem na svoj račun.

Kaj so po vašem mnenju največje prednosti N1 Slovenija?

Da gremo po svoji 'špuri'. Da nas ne zanima, kaj delajo drugi; ker smo si določili, kaj mi smo, in se tega poskušamo držati. Da nas je strah zdrsov s 'špure'. Ta strah, natanko ta strah, je vedno prednost.

Kaj je bila ključna lekcija v tem letu?

Lahko gre Suzana s TV, a TV ne gre iz Suzane. Ko sem se po mesecih pisanja in urejanja rubrike Poglobljeno usedla še na uredniški stol v režiji, pritisnila gumb in rekla voditelju v slušalko: “A me slišiš?”, je bil to občutek spet-sem-doma. Ko je Neda Došenović predlagala, da delamo podkast, in sem se usedla še pred kamere, je bil občutek podoben.

Vid Libnik, dnevni urednik

Kaj vas pri vašem delu najbolj navdihuje?

Objavljanje dobrih zgodb, ki so relevantne za bralce, hkrati pa so lahko tudi zelo intrigantne. Takšna je bila na primer naša nedavna zgodba o razstavi domnevnih ponaredkov velikih slikarskih mojstrov v Narodnem muzeju Slovenije. Po objavi članka so razstavo najprej odpovedali, naslednji dan pa je odstopil direktor muzeja.

Kaj so po vašem mnenju največje prednosti N1, ki so privedle do tako hitre uveljavitve na slovenskem medijskem trgu?

Vsekakor so bile ključne dobre in kredibilne zgodbe ter zavedanje javnosti, da je N1 neodvisen medij, ki mu lahko zaupajo.

Kaj je bila ključna lekcija v tem letu?

Eno od spoznanj je bilo gotovo, da se je za bralce treba zelo potruditi. V medijih, v katerih smo delali pred zagonom N1, smo bili navajeni, da dobra zgodba najde pot do bralca. Nas pa na začetku širša javnost ni poznala in dobre, pogosto tudi ekskluzivne zgodbe, ki smo jih na N1 imeli kar nekaj, niso bile dovolj. Na začetku smo se zelo trudili, da smo zgodbe dostavili javnosti, z vsako smo nato pridobili nekaj zvestih bralcev in kepa se je začela valiti. Po letu dni lahko tako rečemo, da smo uveljavljen in relevanten medij, ki ga že spremlja lepo število bralcev. Na to pa se navezuje tudi drugo moje spoznanje, in sicer, da je v relativno kratkem času tudi na slovenskem medijskem trgu možno narediti zgodbo o uspehu.

Miha Orešnik, novinar in voditelj

Na katero svojo zgodbo ste najbolj ponosni?

Kar nekaj oddaj in zgodb je, na katere sem ponosen. Najbolj pa zagotovo na predvolilna soočenja, ki smo jih z urednicama Katjo Šeruga in Suzano Lovec res izpeljali na najvišji ravni. Bili smo dobro pripravljeni, korektni do vseh, a obenem neizprosni pri zahtevanju odgovorov. Izpostavil bi tudi poročanje z jesenskih protestov, kjer je bilo v tistem kaosu - v oblakih solzivca in curkih vodnega topa - kar velik izziv ohraniti mirno kri.

Kaj so po vašem mnenju največje prednosti N1?

Hitrost oziroma odzivnost, kredibilnost, točne in preverjene informacije. Neodvisno novinarstvo, ki v Sloveniji postaja vse bolj ogroženo.

Kaj je bila ključna lekcija v tem letu?

Da v Sloveniji dejansko res še obstaja prostor za kakovostno in kredibilno novinarstvo. To smo dokazali prav na N1, na kar sem zelo ponosen.

 

Neda Došenović, vodja deska

Prebijate se med deset najbolj branih portalov. Kaj so po vašem mnenju največje prednosti N1, ki so privedle do tako hitre uveljavitve na sicer precej nasičenem medijskem trgu?

Morda se zdi, da je trg nasičen, a ko gre za kakovostne, odgovorne medije, nikoli ne moremo reči, da je tega preveč. Nikoli ni preveč informacij, ki so preverjene, celovite in odgovarjajo na vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti. Vztrajanje na poti kakovostnega medija je tisto, kar je N1 pomagalo pri tako hitri uveljavitvi v slovenskem medijskem prostoru.

Kaj vam je v tem letu najbolj ostalo v spominu?

Gre na splošno za trenutke, ko se med delom malo zaklepetamo. Pogosto se smejimo in zabavamo. Tudi če imamo res veliko dela, znamo poskrbeti, da se breme razporedi. Ti trenutki so mi najbolj ljubi in res cenim to, da smo se s sodelavci tako dobro ujeli.

Kaj najbolj cenite pri svojih sodelavcih in kako ohranjate ekipni duh?

Osnova za dober ekipni duh, ki vlada na N1 Slovenija, je, da imamo na eni strani mladostno zagnanost, na drugi pa bogate izkušnje. Najbolje se to sodelovanje vidi, ko se nekaj zgodi, ker se takrat združita hitrost in odgovornost do tega, kaj objavljamo. Vsi se poskušamo učiti od vseh, saj se zavedamo, da ni enega vseveda. Na dnevni ravni ekipni duh ohranjamo z ugotavljanjem, kaj bomo tisti dan jedli (dogovarjanje včasih zahteva še več usklajevanja kot pri pisanju novinarskih prispevkov) in pa seveda z občasnimi neformalnimi druženji.

Rok Atelšek, novinar

Kaj vam je v tem letu najbolj ostalo v spominu?

Vsak trenutek v družbi ekipe N1 je nekaj posebnega. Če pa bi moral izpostaviti le enega, pa je to zagotovo dan parlamentarnih volitev. Takrat se je pokazalo, kako dobro znamo sodelovati skupaj in kaj zmoremo, če nas vodita timski duh in skupen cilj.

Na katero svojo zgodbo ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na poglobljen prispevek o nepremičninah, ki kaže, kako razslojena postaja naša družba: na eni strani peščica bogatih, ki stanovanja kupuje le zato, da oplemeniti svoj denar, na drugi strani pa množica revnih, ki včasih ne vedo, kako dolgo bodo še imeli streho nad glavo.

Kaj najbolj cenite pri svojih sodelavcih in kako ohranjate ekipni duh?

Pri svojih sodelavcih cenim več stvari, najpomembnejše pa je gotovo to, da to niso le sodelavci, ampak tudi prijatelji. So ljudje, na katere se lahko vedno zaneseš, se z njimi smeješ ali jočeš. Delati s takšnimi ljudmi je privilegij, ki ga zelo cenim.

Neža Pušnik, novinarka

Kaj vam je v tem letu najbolj ostalo v spominu?

Adrenalin ob pokrivanju protestov in prve volitve na terenu, v volilnem štabu. Skratka vse 'ta dolge' in 'nočne', ki smo jih preživeli skupaj, utrujeni, a povezani.

Kaj najbolj cenite pri svojih sodelavcih in kako ohranjate ekipni duh?

Največji čar dela na N1 Slovenija je ekipa. Zdi se skoraj neverjetno, da so se koščki v tem mozaiku tako dobro sestavili, a so se. Nikomur nikoli ni težko pomagati. Če imaš težek dan, te sodelavci razbremenijo, predvsem pa vsak dan drug drugega tudi nasmejimo. So toksična delovna okolja in zelo zdrava delovna okolja, kar N1 Slovenija zagotovo je. Zaradi ekipe še ni bilo dneva, da bi v službo prišla s cmokom v grlu, in z veseljem lahko rečem, da imam v življenju zadnje leto kar nekaj novih prijateljev in prijateljic.

Sarah Neubauer, novinarka

Na kaj ste v tem času dela na N1 Slovenija najbolj ponosni?

Spomnim se, da smo že tudi v čisto začetnih tednih, ko smo se še učili uporabljati program za pisanje člankov, delali tako zavzeto, da smo vsaj tri novice objavili prvi in ekskluzivno, torej da so ljudje zanje izvedeli prav na N1. Bralci tega sicer niste bili deležni, sama pa sem takrat ugotovila, da je bila moja odločitev za delo na N1 prava in da bomo javnosti res lahko ponudili nekaj izjemnega.

Kaj najbolj cenite pri svojih sodelavcih in kako ohranjate ekipni duh?

Zelo sem vesela, da so moji sodelavci po duši pravi novinarji. Ko najdemo temo, ki je zanimiva za javnost, si med sabo pomagamo z nasveti in viri. Tako veliko zgodb nastane hitreje, kot če bi moral vsak delati sam. Vsi se namreč zavedamo, da smo kot ekipa močnejši. Nihče ne dela za lastno slavo, ampak za to, da je javnost čim prej objektivno in temeljito obveščena. Zato smo šele po letu dni delovanja ogromno zgodb objavili prvi, nekatere pa tudi edini. Ne delujemo kot reprezentanca smučarjev, kjer vsak tekmuje zase, ampak kot reprezentanca v košarki - vsak ima svoje področje, na katerem blesti: da na koncu zabijemo koš, pa potrebujemo akcijo uigrane ekipe.

Katja Miklavčič, novinarka

Kaj vas pri vašem delu najbolj navdihuje?

Zgodbe, nova obzorja in poznanstva. Pa zvok tipkovnice.

Na kaj ste v tem času dela na N1 Slovenija najbolj ponosni?

Ni enega trenutka. Tu so tišina prazne redakcije ob 6. uri zjutraj in občutek svežega dne, za katerega nihče ne more reči, kako bo potekal, in temni hodniki ob zaključku redakcije. Tu so sodelavci, ki navdihujejo – ne le takrat, ko besno tipkajo po tipkovnicah, temveč tudi takrat, ko je tekma za zadnjo skodelico Mašine kave. Pa adrenalin, ko se veliko dogaja, in zrenje v oči sogovornika med intervjujem.

Denis Sadiković, snemalec in fotograf

Kaj vas pri vašem delu najbolj navdihuje?

Rad imam izzive in te mi zlasti ekipa Poglobljeno pridno nalaga. Kreativnosti ne manjka, in to me navdihuje.

Na katero svojo zgodbo ste najbolj ponosni?

Ponosen sem na vse naše zgodbe, saj so relevantne, pristne in se ljudi dotaknejo. Kar se mene tiče, izstopa teren z madžarsko-ukrajinske meje. To se ne bi smelo dogajati nikjer na svetu, vojne in lakote ne bi smelo biti nikjer na svetu.

Kaj vam je v tem letu najbolj ostalo v spominu?

Odličen odnos, ki sva ga spletla s snemalcem, mojim soborcem, Egonom Partelijem. Smeha ne manjka, enostavno dobra družba tudi v službi.

Egon Parteli, snemalec

Zdi se, da se je ekipa, ki ustvarja N1 Slovenija, zelo dobro ujela. Kaj najbolj cenite pri svojih sodelavcih in kako ohranjate ekipni duh?

Zelo cenim profesionalnost, umirjenost, spoštljivost do drugih. Ekipni duh ohranjamo tudi z internimi zabavami, kjer se tudi sam tradicionalno izkažem.

Na katero svojo zgodbo ste najbolj ponosni?

Na pokrivanje protestov v živo. (Opomba iz uredništva – izvedeli smo, da ko se je Miha Orešnik vrnil s prvih protestov, je rekel le: 'Egon je bog.' Tako dobro je posnel dogajanje sredi divje akcije.)

Besedilo: Darjo Hrib // Fotografije: Denis Sadiković, N1

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord