Manca Špik o razhodu s partnerjem: "Težko bi rekla, da sem močnejša, saj ni šlo za nikakršno vojno."

Kakšno je vaše jutro?

Spijem vsaj pol litra vode, umijem si obraz, meditiram, telovadim, grem pod prho, spijem kavo in nato se z Lano odpraviva v vrtec. Vstajam zgodaj! (smeh)

S čim se s prikupno hčerko Lano najraje zamotita?

Radi imava čim bolj pester vsakdanjik, in če je le možnost, obiščeva družino na Bohinjski Beli, prijatelje s Ptuja in podobno. Obe sva zelo družabni.

Koliko let pravzaprav šteje Lana?

Joj, ne morem verjeti, da bo naslednjo jesen, ko jih bo štela šest in pol, že prestopila prag osnovne šole. Čas tako hitro beži in šele pri otrocih opaziš, kako se vse nenehno spreminja in raste ...

Verjetno se je v minulih letih zelo spremenila. Zaupajte nam kakšen lep spomin.

Spominov je nešteto, a med najbolj čustvenimi so vsekakor najini prvi skupni trenutki, dnevi, ko sem v rokah držala to nemočno bitje in še nisem vedela, kaj bi z njim, razen da jo moram čuvati, poljubljati in hraniti. Zdaj je moja Lana že samostojna mlada dama in prav ponosna sem, ko jo vidim, da želi veliko stvari opraviti sama. Sama se že obleče, uredi za v vrtec in pospravi svojo sobo. Sem zelo ponosna mama!

Je morda vaša največja oboževalka?

Lana je trenutno v precej občutljivem obdobju, ko se precej osredotoča na mamico in želi, da bi bila samo njena. Imam občutek, da je precej ljubosumna na vse in vsakogar, ki ji želi mamico 'speljati'. Je pa to seveda prehodno obdobje, ki bo minilo. Lano sicer vzgajam zelo svobodno in ji ne vsiljujem ničesar, niti svoje glasbe ne. Zelo jo zanima gibanje, ples in šport na splošno, zato ji pustim, da počne to, kar jo veseli. Za preverjanje talentov, tudi tega za glasbo, ki ga na srečo nedvomno ima, bo še čas.

Kaj moramo ponuditi svojim otrokom?

Brezpogojno ljubezen. Treba jim je vsak dan in vsak trenutek sproti s poudarkom povedati, da jih imamo radi, ne glede na to, kakšni so in kaj počnejo.

Kateri pa je vaš najljubši spomin iz otroštva?

Spomini na brezskrbno igranje po gozdovih in travnikih Bohinjske Bele. Vsakemu otroku bi moralo biti dano brezskrbno otroštvo v objemu neokrnjene narave. Brez bombardiranja z wi-fi signali, pametnimi telefoni in socialnimi omrežji. Teh časov žal več ni.

Ste bili že v otroštvu tesno povezani z glasbo?

Glasba mi je bila položena že v zibelko. V moji družini smo sami pevci, začenši z mojim dedkom, mami, ki je bila zelo priznana pevka v znanem narodno-zabavnem ansamblu, do moje sestre, ki poje zgolj ljubiteljsko.

Številni ne vedo, da ste dokončali srednjo vzgojiteljsko šolo in nadaljevali na pedagoški fakulteti. Mislite, da bi danes, če ne bi bilo glasbe, delali v pedagoških vodah ali na kakšnem drugem področju?

Življenja brez glasbe si sicer ne predstavljam, a če to možnost teoretično odmislim, potem bi se najverjetneje res ukvarjala s pedagogiko. Na fakulteti me je vleklo v smer poučevanja odraslih, torej bolj kot z otroki bi me mikalo delo na področju usposabljanja odraslih, morda tudi starejših. Glede na to, da sem študirala slovenščino, je čisto mogoče, da bi tujce poučevala slovenski jezik ali kaj podobnega.

Zaupajte nam, ali lahko pričakujemo kakšen nov projekt?

Ker sem po duši umetnica, je vedno nekaj v pripravi. Trenutno se lotevam povsem drugačnega glasbenega izziva. Zanj sem potrebovala dve desetletji, a zdaj, ko sem se končno odločila, mislim, da bo zaznamoval vso mojo nadaljnjo pot. Več kot to vam pa zaupam v kratkem. (smeh)

V preteklosti ste posneli že ogromno duetov. Na podlagi česa se odločite za glasbeno sodelovanje?

Odločitve sprejemam s srcem, nikoli z glavo. Vsa sodelovanja so nastala spontano, po navadi smo se kje srečali, kaj skupaj odpeli in se šele nato dogovorili za sodelovanje. Je pa res, da zelo rada sodelujem s tistimi glasbeniki, ki podobno razmišljajo, imajo podobno barvo glasu ali me zgolj inspirira njihov pristop do glasbe.

Katero glasbo si trenutno najraje zavrtite?

Znano je, da sem strastna zagovornica slovenske glasbe in da znam na pamet odpeti vse vsaj približno znane slovenske pop pesmi. Tako novejše kot tudi zimzelene. To vprašanje je takšno, kot če bi rekli, kaj bom danes jedla. Vsak dan nekaj drugega. (smeh)

Ali imate v svojem krogu prijateljev tudi veliko glasbenih kolegov?

Že sama definicija prijatelja se razlikuje od definicije kolega. Kolegov imaš lahko na desetine, prave prijatelje pa prešteješ na prste ene roke. Lahko rečem, da imam med pravimi prijatelji tudi glasbenike, enako pa velja tudi za kolege. Ljudi, ki me obkrožajo, ne izbiram na podlagi njihovega glasbenega talenta, ampak na osnovi njihovega srca. Rada imam dobre, poštene in skromne ljudi.

Pred kratkim ste s svojimi sledilci delili iskren zapis o tem, da je korona glasbenike potisnila v kot, da odri samevajo in da je na vas, kako se boste znašli v situaciji ter zaslužili tudi drugače. Kako to, da ste številne opazke delili z nami in spregovorili o tej temi?

Moj prvotni namen je sicer bil, da sem svojim sledilcem želela pojasniti, zakaj sem se odločila, da bom na svojih socialnih omrežjih, ki so v prvi meri namenjeni temu, da jih seznanjam z glasbenimi novostmi ter seveda tudi zanimivimi prigodami iz zasebnega življenja, dodala še eno komponento.

Zaradi prepovedi glasbenih nastopov sem se odločila, da bom kanale uporabljala tudi za t. i. 'influencing' in bom za svoje dobre poslovne partnerje, s katerimi odlično sodelujem že vrsto let, opravila nekaj promocijskih akcij. Želela sem jim obrazložiti, naj mi tega ne zamerijo. No, moj zapis pa se je, tudi s pomočjo napačnih interpretacij medijev, spremenil v nekaj čisto tretjega.

Moji sledilci so bili prepričani (tako kot očitno tudi vi), da se mi dogajajo hude osebne stiske in jih kličem na pomoč. Povsem osupla tako že skoraj teden dni prejemam nova in nova sporočila, zagotovo jih je bilo že več kot pet tisoč, v katerih mi pišejo lepe, spodbudne besede, pogosto tudi osebne misli podpore in sočustvovanja. Številni mi ponujajo celo finančno pomoč. Vsem tem še posebej temeljito obrazložim, da so napačno razumeli moj zapis. Ponujajo mi raznovrstna priložnostna dela, med njimi pa se najdejo seveda tudi številne ženitne ponudbe, povabila na zmenek ali vsaj kavico. Tako se po najboljših močeh trudim vsem odgovoriti, a včasih se mi zdi, da bolj kot odgovarjam, več sporočil prejemam nazaj! (smeh)

Vam je situacija s korono prinesla več dobrega ali slabega?

Več dobrega kot slabega. Več prostega časa za mojo Lano, več prepotrebnega počitka po 15 letih nočne službe na odru, več notranjega miru in časa zase in navsezadnje več možnosti za ustvarjalnost in za razvijanje vseh tistih idej in želja, ki so bili do zdaj zapostavljeni. Prepričana sem, da bo to obdobje zaznamovalo mojo nadaljnjo življenjsko pot.

Pred kratkim ste se razšli s partnerjem. Ste iz tega izstopili še močnejši?

Težko bi rekla, da sem močnejša, saj ni šlo za nikakršno vojno. Sem enako močna, kot sem bila prej, sem pa bogatejša za nova spoznanja. Predvsem spoznanja glede sebe, svojih želja, kaj si zase in za mojega otroka želim. In seveda, česa si ne želim.

Kako se spopasti s takšno situacijo, za katero si ne želimo, da bi se kadarkoli zgodila?

Na duhovni ravni. Strah pred spremembo je treba zamenjati s sprejemanjem spremembe. Situacije se bodo nenehno spreminjale. Včasih v naše dobro, včasih pa v slabo. Namesto tega, da se nenehno bojimo, kaj vse hudega se nam lahko zgodi, je bolje, da se naučimo živeti v trenutku in sprejemati vse, kar se nam zgodi v življenju. To ne pomeni, da postanemo pasivni opazovalec, temveč da ves čas delujemo aktivno, ves čas aktivno sprejemamo vsakršno spremembo in se prilagajamo. Povsem enostavno, a za večino neopisljivo težko.

Če bi lahko spremenili eno stvar na svetu, katera bi to bila?

Da ljudje ne bi poznali strahu. Strah namreč poganja vse negativno, od vojn do nasilja in netolerance do drugačnih.

Kratka vprašanja za kratke odgovore:

• V roke najraje vzamem knjigo, ki me navdihne in govori o čem tako zanimivem, da se lahko s prijatelji o tem pogovarjam ure in ure.
• Film, ki name naredi vtis, je takšen, ki zmore kompleksnost karakterjev in naracijo predstaviti neverjetno lahkotno. Primerov je nešteto, ravno včeraj sem po dolgem času ponovno gledala Botra.
• Najraje prejmem kompliment, ko pričakujem grajo. Sem pač nežna in občutljiva ženska.
• Najljubši del dneva je nedvomno jutro.
• Največ mi pomeni moja hčerka Lana, najina svoboda, moja glasba, to da si lahko sama prikrojim dan, jutranja kava, večerne urice, polne smeha ob branju otroške knjige, mir in počitek v postelji, preden zaspiva. Veliko stvari mi pomeni veliko.
• Najljubši kos oblačila, ki ne sme manjkati v omari, so udobne kavbojke, superge in športna majčka.
• Močno se počutim, ko se mi vklopi ženska intuicija. Zelo se zanašam nanjo.
• Motivacijo najdem v glasbenih nastopih in koncertih. To mi res manjka in nisem popoln človek brez tega.
• Moja sladka pregreha je ... slana. Bolj kot sladko me mami vse, kar je slano, kislo, praviloma tudi zdravo (regrat, zelena solata, vložnine ipd.).
• Srečna sem, ker živim, diham, ustvarjam in ljubim.

Napisala: Živa Avžner // Fotografije: Marko Delbello Ocepek

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del