V tokratnem intervjuju je Marko Milič prvič ponudil informacijo, da je gor zrasel brez očeta. Vzgajali so ga mama, babica in dedek, oče Vladimir pa se je že v njegovem zgodnjem otroštvu odselil nazaj v domači Beograd. Tudi zato, ker ve, kako je, če tega lika ni v družini, si Marko danes prizadeva biti dober oče.
Pri svojih 30 letih, torej pred dvema letoma, se je odločil, da v življenju zamenja prioritete. Medtem ko je bila prej daleč na prvem mestu košarka, ki ji je podrejal čisto vse, je pri 30 na piedestal zavestno postavil družino. Rekel si je, da ni nič bolj vredno kot to, da ujame čim več trenutkov iz otroštva svojih hčerk. V paketu z njima je na prvo mesto seveda postavil tudi ženo, ki ga je vse od takrat, ko sta postala fant in punca, podpirala pri njegovi športni karieri. In ga še vedno.
Marko je imel srečo, da je odraščal z ljubečo mamo, babico in dedkom. Očeta ni bilo, saj sta se z mano kmalu ločila. Ona je ostala v Kranju, on se je vrnil v domači Beograd, kjer živi zadnjih 30 let. Na tem mestu dodajmo, da je bil Markov oče Vladimir Milič olimpijec nekdanje Jugoslavije v suvanju krogle, mama Metka Papler pa državna rekorderka v metu diska in prav prek športa sta se tudi spoznala. Milko prizna, da je očeta malo pogrešal (“Predvsem takrat, ko so vsi otroci prišli s svojimi očeti …”), a hitro doda, da so mu mama, babica in dedek zagotovili vso potrebno toplino, ljubezen in vzgojo.
Moški lik, ki ga otroku navadno predstavlja oče, je bil pri njem dedek, tudi stric, pozneje, ko je bil v puberteti, pa ga je močno usmerjal Janez Rajgelj (zdaj že nekdanji direktor KK Union Olimpija, op. p.), ki je v medijih dobil številne vzdevke; tudi tega, da mu je bil nadomestni oče.
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"