Priljubljeni glasbenik Omar Naber je prepotoval že veliko sveta, predvsem pa je v državah, ki jih je obiskal, združil prijetno s koristnim.
Kot nam je zaupal naš dvakratni evrovizijski predstavnik, je v nekaterih državah kar veliko barantanja, sploh ko se recimo želiš peljati z letališča v Istanbulu, da o lepotah, ki jih je videl, in ljudeh, ki jih je spoznal, niti ne govorimo.
1. Nizozemska: Amsterdam
Fotografija je nastala na enem od znamenitih mostov v deželi cokel in legalizirane marihuane.
“Tam sem bil bolj delovno kot na dopustu, saj je bil obisk Nizozemske v sklopu evrovizijske turneje, ko sem drugič zastopal Slovenijo na Eurosongu leta 2017. Vsekakor se je našel tudi čas za pivo in sprehod po Amsterdamu. Dežela, vzdušje in ljudje nekoliko spominjajo na Slovenijo, česar nikoli ne bi pričakoval, dokler tega nisem sam doživel. Edino, kar je povsem neprimerljivo, so cene. Za dve mali pivi sem odštel debelih 18 evrov.”
2. Jordanija: Aman, Salt, Petra, Aqaba
V Jordaniji navadno preživi vsaj tri tedne, saj ima tam družino, ki ga vedno sprejme odprtih rok in razvaja ves čas njegovega obiska.
“Čeprav je primerjava Slovenije in Jordanije kot primerjava Marsa in Venere, Jordaniji pravim drugi dom. Kultura, arhitektura, vera, glasba, hrana, podnebje, ljudje, odnosi med ljudmi, narava – prav vse je čisto drugače kot pri nas. Za marsikoga bi bil to absolutni kulturni šok, jaz pa se tam počutim kot doma. Ne nazadnje je pol mene iz Jordanije. Sicer pa je 95 odstotkov prebivalstva muslimanske vere, le pet odstotkov je kristjanov – in med kristjane spada tudi družina Naber. Naberjevi naj bi bili med prvimi kristjani, torej že od časa Jezusa. Jordanski kralj – čeprav je musliman – kristjane močno ščiti, saj pravi, da je Jordanija zrasla na žuljih kristjanov.”
3. Turčija: Istanbul
“Turčija je bila sicer samo postojanka med Jordanijo in poletom nazaj v Slovenijo pred nekaj leti, a sva se takrat z očetom odločila, da se za nekaj dni ustaviva in si ogledava to čudovito zgodovinsko mesto. Legenda pravi, da je reka, ki teče po sredini Istanbula, ločnica med Azijo in Evropo. Vzhodni breg naj bi bila Azija, zahodni že Evropa,” pripoveduje Omar, ki nam ob tem zaupa še eno zanimivost: “Zelo priporočljivo je, da ne vzameš prvega taksija in da ne sprejmeš prve cene. Z očetom sva dobila ponudbo prvega taksista od letališča do hotela za 70 evrov, a se nisva strinjala. Prišla sva do naslednjega, ki je ponudil prevoz za 30 evrov. Rekla sva, da ponudiva 20 evrov in je brez razmišljanja sprejel.”
4. Izrael: Jeruzalem in Tel Aviv
Obisk Jeruzalema je bil prav tako v sklopu evrovizijske turneje. Izraelci so nori na Evrovizijo in na evrovizijski koncert je prišlo več kot dva tisoč ljudi.
“Klub je bil nabito poln, vsi so prepevali vse skladbe skupaj z evrovizijskimi predstavniki na pamet. V Jeruzalemu sem se počutil zelo domače, kajti od mesta Aman, kjer v Jordaniji živi moja družina, do Jeruzalema je približno toliko kot od Ljubljane do Celja. Tam sem bil ničkolikokrat in sem se zelo hitro počutil kot doma. Čeprav evrovizijski feni zelo veliko vedo prav o vsakem evrovizijskem predstavniku, so me kljub mojim koreninam sprejeli neverjetno odprtih rok. Arabske države in Izrael niso v najboljših odnosih, a to navadnih ljudi in civilistov sploh ne zanima. Celo nasprotno, kar nekaj Arabcev je v Jeruzalemu in živijo skupaj v popolnem sožitju. Spori so kvečjemu na politični ravni, torej na papirju, če odštejemo tisto peščico skrajnežev. V Izraelu sem se kljub rahlemu predsodku počutil odlično.”
5. Ukrajina: Kijev
Zdi se, da mu je to mesto nekako usojeno, saj je dvakrat zastopal Slovenijo na Evroviziji, obakrat v Ukrajini. “Kijev je najstarejše slovansko mesto, z bogato kulturno dediščino. Zagotovo se bom tja še vrnil, saj imata Ukrajina in Kijev v mojem srcu posebno mesto. Moj dvakratni evrovizijski obisk te države me tako uvršča med redke evrovizijske predstavnike s to statistiko. Če prištejemo še to, da sem skladbo, s katero sem nastopal na Evroviziji, obakrat napisal sam, sem po tej statistiki v zgodovini Evrovizije edini.”
6. Velika Britanija: London, Cambridge, Brighton, Bath, Stonehenge
Glasbenik je ogromno prepotoval tudi po Veliki Britaniji, predvsem mu je blizu London, kamor še dandanes pogosto zahaja. “London, ki je tako razpotegnjen, da se z enega konca na drugega z vlakom voziš skoraj tri ure, mi pomeni idealen odklop, ko želim spremeniti okolje, tudi tam se počutim kot doma. Center Londona imam v malem prstu, saj sem tam preživel ogromno časa. Tja me vleče predvsem zaradi glasbe, Velika Britanija je zibelka rokenrola in glasbene industrije sploh.”
7. Rusija: Moskva
V Rusiji, kjer nastopa in igra nogomet, je bil večkrat. Tam namreč vsako leto poteka glasbeno-nogometni festival, ki se imenuje Art Football. “Glasbeniki z vseh koncev sveta pridejo na svetovno prvenstvo v nogometu, prijavi pa se okoli 25 držav. Število udeležencev je vsako leto večje, koncerti glasbenikov po prvenstvu so vsako leto bolj polni. Letos je bilo glavno glasbeno prizorišče zadnji dan povsem nabito in tudi sam sem možnost nastopati. In da ne pozabim! Zdi se, da prezirajo prav vse, kar ni ruskega. Skoraj nihče ne govori angleško, tudi na letališču in v hotelih ne. Dvojezičnih napisov, znakov ali kakršnih koli prevodov skoraj ni. Če ne znaš vsaj malo rusko, obiska brez spremstva ne priporočajo.”
8. Združeni arabski emirati: Dubaj
Dubaj, kjer je imel edinstven koncert, je vsekakor mesto priložnosti in prihodnosti. “Domačinov je malo. Ljudje z vseh koncev sveta – predvsem z azijskega konca – pridejo tja s trebuhom za kruhom. Bogatih je malo, se pa po Dubaju prevažajo z najbolj luksuznimi avtomobili in po morju s pregrešno dragimi jahtami. V Dubaju je kombinacija vročine in vlage skoraj neznosna. Če podnevi nimaš klimatske naprave, se ti slabo piše. In še ena zanimivost je … vsi ulični trgovci pričakujejo, da boste barantali. Če jih ignoriraš, znajo biti celo vsiljivi in hodijo za teboj. Ko pokažeš, da te to moti, hitro obrnejo na šalo in rečejo: “I'm sorry boss, it's a joke.” (Oprosti, šef, samo šala je.)
Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: osebni arhiv
