Z malih televizijskih zaslonov je spomladi zadišalo po kuharskih mojstrovinah priljubljene voditeljice in turistične vodnice. Oriana se je prelevila v kulinarično mojstrico, navdušila z neustavljivo energijo, a oboževalce šova pred kratkim razočarala s predčasnim odhodom.
Dekle številnih talentov je namreč v veselem pričakovanju novega družinskega člana, ekskluzivno pa je za nas spregovorila o svojih kuharskih spominih iz Rima, razvajanju svojega dragega in bolezni, ki ji je preprečila pot do finala in ogrozila njeno nosečnost.
Oriana, imeli smo vas priložnost spremljati v šovu MasterChef. Zakaj ste se odločili, da nastopite v njem? V kuharskih vodah vas namreč nismo preveč vajeni. Spremljate tudi druge resničnostne šove?
Pri MasterChefu gre za izzive in spretnosti, ki jih ocenjujejo pravi kulinarični mojstri. Moji sotekmovalci imajo v življenju cilj, ki je povezan s kulinariko, v njih tli velika želja po napredovanju, in to zelo cenim. Šova ne bi uvrstila med resničnostne, drugih pa, priznam, ne spremljam.
V oddajah ste nam prikazali dobro kuharsko znanje – od kod izvira?
Moje kulinarično znanje temelji na družinski dediščini. Večino svojega življenja sem bivala v Italiji, kjer je prehranjevanje najpomembnejši dogodek dneva. Spomnim se, da so me, ko sem živela v Rimu, vsako jutro zbujale gospodinje iz sosednjih stanovanj s svojim kričanjem skozi okna. Klicale so se že zgodaj zjutraj in druga drugo spraševale, kaj bodo kuhale za kosilo. Tako so si izmenjavale tudi recepte. Ne bom pozabila svoje beneške babice, ki je vstajala že ob šestih in do osme ure pospravila stanovanje, pozneje pa čas posvetila le pripravi kosila. To je tudi razlog, da ima Italija še vedno toliko gospodinj –kuhati morajo za družino, kar jih popolnoma zaposli in vzame čas za službo.
Izzivov, pred katere so vas postavili sodniki, ste se lotevali zelo premišljeno. Je za tem kakšna skrivnostna strategija?
Kar se mora, ni težko. Čeprav to včasih ne drži, prav težko zna postati! Je pa treba vztrajati in priti do konca.
No, vam je pa zagotovo ostal v spominu kakšen izziv, ki je bil zares velik zalogaj. Ali pa tak, ki vam je bil najbolj pri srcu ...
Najtežji izziv, čeprav zelo zanimiv, je bil, ko sva kuhali skupaj z Valentino. Na začetku izziva sem jo morala z balkona usmerjati do sestavin, ki sem jih načrtovala za svoj recept, Valentina pa je pri tem imela zavezane oči in se je lahko ozirala samo na moj glas. Na balkonu nas je bilo veliko, tulili smo na ves glas. Morala sem se še posebej potruditi, saj je moj glas medel, kar je Valentini povzročalo velike težave. Do konca izziva so bile moja glasilke že čisto uničene. No, na srečo obeh sva na koncu vse lepo izpeljali.
Se je med vami, tekmovalci, razvil poseben odnos? Ali ste drug drugega dojemali kot konkurenco?
S sotekmovalci smo navezali stike in posebno vez. Neverjetno je, kako lahko tovrstna izkušnja poveže različne ljudi. Prav rada jih imam, vsakega posebej, zaradi njih mi je bilo celo še težje zapustiti oddajo. Vsak od njih premore ogromno kulinaričnih spretnosti, zato do njih gojim veliko spoštovanja. Že na začetku mi je bilo jasno, da jih je večina boljših od mene, ker imajo do kuhanja raziskovalni in drzen odnos, sama pa se pri kulinariki raje držim tradicije.
Pa velikokrat poprimete za kuhalnico v domači kuhinji?
Kosilo pripravim vsak dan ob isti uri, kot prava gospodinja.
Torej zagotovo dobro razvajate svojega izbranca Matica ...
Dam mu vedeti, da bo vsak dan poskrbljeno za kosilo. Od nakupa sestavin do serviranja na krožniku – to je moja stvar, neka vrsta crkljanja, s katerim mu pokažem, da mi je mar in da skrbim zanj. Je malenkost, a za naju zelo pomembna, za katero mi vsak dan izraža svojo hvaležnost.
In specialiteta, ki jo najraje dobite na krožnik, je ...
Najraje imam hitro pripravljeno hrano, se pravi solate ob kakšni ribi na žaru ali zrezku. Rada okusim prvotno aromo sestavin in zaradi tega morajo biti odlične kakovosti: pravi poletni sicilijanski paradižnik s svežim origanom in toskanskim rahlo pekočim olivnim oljem, artičoke, grenak radič, surovi šparglji, hrustljav koromač ...
Seveda je treba poudariti, da je bil vaš odhod iz šova posledica težave, ki vas je začela pestiti ravno med veselim pričakovanjem novega družinskega člana. Vpliva na nosečnost?
Tegobe so mi povzročili ledvični kamni, ki bi lahko ob prepoznem ukrepanju zdravnikov na nosečnost močno vplivali. Trenutno se po zaslugi zdravnikov počutim veliko bolje, en velik kamen se je celo izločil sam, seveda pa se zavedam, da sem zaradi velikih bolečin v tem mesecu verjetno podarila res nehvaležen odmerek adrenalina svojemu malčku. Čeprav sem poskušala ostati močna, sem se nekajkrat zjokala od obupa. A trenutno je vse v najlepšem redu, nazaj sem dobila energijo in dobro voljo, pomlad že trka na vrata, obkrožena pa sem z ljubeznijo in prijatelji. Življenje je spet krasno!
So v vaš vsakodnevni ritual v času naglega približevanja poroda vstopile kakšne novosti? Sproščanje je, predvidevam, obvezno na urniku.
Pred zdravstvenimi težavami je vse potekalo kot prej. Vsak dan sem vozila kolo, hodila sem na snemanja, normalno delala, se družila s prijatelji in se držala načela 'nosečnost ni bolezen, je naravni proces'. O njej nisem niti preveč govorila. Spremenil se je samo jedilnik – vnesla sem povsem zdravo prehrano in popolnoma črtala alkohol, pršut, suši in vse, kar bi lahko povzročilo bakterijsko okužbo. Zdaj, ko se moje zdravstveno stanje spet počasi stabilizira, se podajam v daljše sprehode, turističnemu delu in veselju nasploh.
Imata za malčka že vse pripravljeno? Že vesta, kako ga bosta poimenovala?
Ime je že izbrano, a ga hraniva za naju in tesne prijatelje. Lahko samo izdam, da ne gre za zelo klasično ime.
Trenutno obiskujete tudi šolo za mamice. Ste bogatejši za kakšno novo izkušnjo in znanje?
Veliko stvari sem v letih od prvega otroka pozabila. Zdaj se ukvarjam s pubertetnikom in pristop je seveda povsem drugačen. Mislim, da je tečaj za bodoče mamice dobrodošel pri vsaki nosečnosti, saj je informacij res ogromno. Tečaj koristi tudi parom. Z Maticem hodiva skupaj, stvari si zapisujeva, in to naju v času veselega pričakovanja še dodatno zbližuje in povezuje.
Prva specialiteta
- Oriana se še dobro spominja prve resnejše jedi, ki jo je pripravila za domačim štedilnikom. Pri rosnih 12 letih je za domače pripravila kremno špargljevo rižoto, na katero je bila tako ponosna, da jo je moral poskusiti prav vsak: "Počutila sem se zelo ustvarjalno in koristno, predvsem pa odraslo."
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču