Ne razmišljam o poroki in otrocih. Stara sem 23 let in nenavadno mi je, ko kdo izrazi željo po tem, da se v bližnji prihodnosti ali sploh kdaj poroči. Ljudje se še poročajo? Pred 30. letom starosti?
Nemalo je filmov - morda nekoliko starejših sicer, ampak gotovo posnetih po letu 2000 – kjer se ženska izpove, kako je kot deklica sanjala o popolni poroki. To izpostavi kot dejstvo, kot nekaj samoumevnega, kar počnejo vse deklice na tem svetu. Sanjajo o popolni poroki in popolni poročni obleki. Ti filmi so se mi vedno zdeli lažnivi, saj se nisem znala postaviti v kožo žensk, ki so se spominjale otroških sanj in še vedno upale na njihovo izpolnitev. Kako lahko sanjaš o poroki, ko si obraza ženina še predstavljaš ne? Se tradicija in družbena sprejemljivost, vloge, ki jih moramo ljudje zavzeti, res tako izražajo v naših življenjskih ciljih?
Dejstvo je, da se danes poroča vse manj ljudi. Čedalje manj jih govori o poroki in vse manj jih razmišlja o tem. Pa vendar je vseeno čudno, nekoliko nesprejemljivo, če slišimo, da je neki gospod v svojih 40. letih neporočen, ali pa da je neka 50-letna gospa samska. Omenimo še, da ni vdova in da po možnosti niti ločena ni. Takoj se vprašamo, kaj je narobe z njo (ali z njim)? Ta gospod mora biti težak in gospa, no, saj je čedna ženska, zakaj nima partnerja? Nisem prepričana, ali gre za generacijske razlike ali pa si bomo na koncu tudi mi premislili, sledili tradiciji in se odločili za poroko. Bo tudi nam ali naslednji generaciji čudno, če pri 35 letih ne bomo poročeni? Ali se bomo držali svojih zaobljub, da nas poroka ne zanima, in bo morda čez čas ta res namenjena le še tistim, ki jih bo zanimala njena ekonomska podlaga?
- Če bi radi komentirali napisano, nam pošljite e-pošto na: info@revijajana.si ali po pošti na AM Ljubljana, d. o. o., za revijo Jana, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
