BosaZnova, Vanja in Matjaž Romih, sta par, ki že lep čas navdušuje s skladbami, ki slavijo življenje in odnose med partnerjema in se zibajo in sanjajo v ritmu bossa nove. Kaj ju dela posebna? Vanja in Matjaž sta poročena.
Matjaž je tudi moderator na Radiu Slovenija (in brat Boštjana Romiha), Vanja dela v vrtcu. Matjaž že leta ustvarja glasbo predvsem kot kantavtor in šansonjer, glasba ju je tudi povezala.
Kako se je sploh začela vajina skupna glasbena pot?
Vanja: Začela se je z mojo idejo, da Matjaž napiše duet za naju, tako za hec, da bi počela še kaj drugega, kot se šla le družinsko življenje. Kmalu je napisal pesem, ki mi je bila takoj všeč – to je bila Ljubi me, ljubi nocoj, lani sva jo tudi predstavila na Popevki 2022.
Po tej pesmi sem mu predlagala, naj jih napiše še več v tem malo bossa nova slogu, ker bi nama ustrezal, vendar mi je rekel, da nima kaj dosti pojma o tem slogu, zato ga je malo raziskal na YouTubu. Počasi so začele nastajati nove pesmi, ker sva si želela ustvarjati svojo glasbo. O tem nisva nikoli dvomila. Tako se je začelo, vse skupaj do izdaje albuma pa je trajalo nekaj let. Veliko več, kot sva najprej mislila.
<p>Vsako delo je lahko naporno, če pa opravljaš svoj poklic z ljubeznijo, je veliko lažje.</p>
Sta bila najprej par ali sta se zbližala skozi glasbo?
Vanja: Najprej sva bila par, šele štiri leta po tem pa se nama je zgodila glasba, vendar sva se že prej vsak po svoje ukvarjala z njo. Glasba naju je še bolj zbližala, zagotovo.
Matjaž: Ko ustvarjaš, delaš nekaj skupnega, nastopaš, se mi zdi, da padejo še zadnje 'maske', saj je vse preveč intenzivno, zato moraš biti s partnerjem skupaj res v dobrem in slabem. Salonska zveza odpade. A to je vrlina. Mislim, da je skupno muziciranje povzročilo, da sva bolj odprta drug pred drugim, da nama je manj nerodno se malo afnati, biti recimo igriv. Bolje se poznava. Morava pa paziti, da se kdaj pa kdaj malo odmakneva drug od drugega. Človek mora dihati po svoje.
Matjaž, kako ste očarali Vanjo?
Matjaž: To bi bilo treba vprašati njo. (smeh) Rečem lahko samo, da sva se spoznala na neki večerni zabavi, kjer je bilo približno 300 žensk in pet moških. Nekaj časa sva se pogovarjala o glasbi. Pozneje sem si dal rožo v zobe, jo prijel za roko, njo so prijele druga za drugo tudi druge ženske in potem se je ta kača s približno 50 udeleženkami, na čelu katerih sem bil sam z Vanjo, začela precej divje zvijati sem ter tja po plesišču. Prizor niti slučajno ni bil podoben plesu kakšne folklorne skupine. Bolj divjemu, plešočemu zmaju. (smeh)
Verjetno je prav ona velik navdih za pesmi?
Matjaž: Res ima velik vpliv name, predvsem me spodbuja v glasbeni smeri. Še več: ko se pogovarjava o glasbi, imam včasih občutek, da je to neko najbolj naravno stanje, kot bi se pogovarjala o otrocih, skratka o temah, ki so v življenju za naju zelo pomembne. Tako pač je.
Vanja: Vedno sem si želela peti v kakšni skupini, kjer se igra zanimiva in kakovostna glasba. BosaZnova se razvija v tej smeri.
Kako sta se odločila za besedila, v katerih se lahko najdejo pari srednjih let?
Matjaž: Hmmm, besedila. Kaj naj rečem? Z njimi ne moreva konkurirati vsem ljubezenskim stihom, ki jih pojejo samostojni pevci in pevke, kako na primer hrepenijo po drugem, ali kako so nemočni zaradi razhoda, ali kako so sveže zaljubljeni. Sva par, ki je že nekaj časa skupaj, zato sem se kar ubadal z idejo o tem, kako narediti pesmi.
Odločil sem se, da bom pisal o prigodah in nezgodah, ki jih doživljamo bolj ali manj vsi pari, ki smo že nekaj časa skupaj. Tak tip besedil je po mojem mnenju v manjšini, saj so za avtorje morda manj zanimiva, ker je v njih premalo drame. A meni je ravno to izziv. Lahko kljub temu naredim zanimivo in dobro pesem? Izziv mi je tudi to, da pišem pesmi vedrega in hudomušnega značaja.
Ima album Terapija za pare kakšen globlji pomen? Od kod ideja za vse te besedne poigranke?
Vanja: Zaradi pesmi, kot so Tihi dnevi, Ne pritiskaj, Želje, Danes sploh se ne ujameva, je po enem od nastopov nekdo prišel do naju in v šali dejal, da se je počutil kot na terapiji. To naju je začelo zabavati do te mere, da sva dala albumu naslov Terapija za pare.
Matjaž: Po navadi bi tako poimenovali kakšno knjigo. A moč glasbe je v tem, da odpira srce in duha tako, da naslov niti ni tako nelogičen. Glasba je lahko kdaj pa kdaj terapija za vse nas, mar ne?
Kako usklajujeta zasebno življenje z glasbenim? Predvsem Vanja, saj je delo v vrtcu naporno in odgovorno?
Matjaž: Mislite siceršnje družinske obveznosti in služba? Najprej sta družina in služba, saj je jasno, da drugače ne gre. Meni je delo na radiu všeč in ni tako daleč od ukvarjanja z glasbo. Včasih je seveda bolj pestro, na trenutke divje, ampak saj se ukvarjava s tem, kar imava rada.
Rešujejo naju otroci, ki človeka prizemljijo, in dejstvo, da ne tekmujeva sama s sabo ali drug z drugim ali celo z drugimi ljudmi v tem, da bi izpadla najbolj pridna ali najbolj delavna med vsemi. Nisva iz takega testa. Ne gre za to, da bi bila pridna, ker je zgolj biti priden prenaporno, zato raje slediva iskri v sebi. Res pa je, da zaradi otrok in služb po nastopih in snemanjih ne ponočujeva, ker vsega pa človek res ne zmore.
Vanja: Vsako delo je lahko naporno, če pa opravljaš svoj poklic z ljubeznijo, je veliko lažje. Rada imam delo z otroki, njihovo igrivost, spontanost in srčnost. Glasbo prakticiram tudi v vrtcu in mi je izziv, ko skupaj z otroki raziskujemo petje, poslušanje glasbe in igranje ritmičnih motivov.
Marsikdo me vpraša, kako zmorem takšen tempo? Z veseljem povem, da ljubim svoje delo in bi brez njega imela občutek, da nisem izpolnila svojega poslanstva. Če se ne bi ukvarjala z glasbo, bi bila nesrečna. Res je občasno več stvari, a na koncu sem le prijetno utrujena, in to je v redu. Zame je glasba motivacija, zagon, rast in izpopolnjevanje, svoje znanje pa z veseljem podelim z drugimi.
<p>Za zdaj so nama festivali kot prazniki. Saj to beseda festival v osnovi tudi pomeni. Lepo je biti del tega.</p>
Že v prvem letu javnega nastopanja ste na treh glasbenih festivalih. Naporno, kajne?
Matjaž: Ja, res sva bila na treh festivalih: MMS 2022, Popevka 2022 in MMS 2023, maja letos pa sva izdala še album. Izpade precej skoncentrirano. Mogoče je tako tudi zato, ker sva bila prej dolgo skrita, v ilegali. Oba sva se strinjala, da se nekih osnov ne bova učila pred očmi občinstva in se bova javno pokazala, ko bova presodila, da je čas. Za zdaj so nama festivali kot prazniki. Saj to beseda festival v osnovi tudi pomeni. Lepo je biti del tega.
Kako skrbita, da sta vedno v odlični kondiciji?
Matjaž: Vedno v dobri kondiciji? To vprašanje je vsaj zame preveč prijazno zastavljeno. Za kondicijo skrbim neresno oziroma tako, da ko opazim, da med hojo po stopnicah težje diham, je to je znak, da se moram aktivirati. Narava.
Vanja: Malo telovadim, poskrbim za dovolj spanja, veliko časa preživim v naravi.
Razmišljata tudi o tujini?
Seveda bi z veseljem zaigrala kje v tujini.
Kaj pa sama najraje poslušata, ko sta na primer doma in se hočeta malce odklopiti?
Vanja: Poslušam kakšno meditativno ali plesno glasbo.
Matjaž: Poslušam, kar mi pride na ušesa, imam pa zelo rad tudi tišino in glasbo narave.
BONUS VIDEO: Psiholog Domen Kralj: "Zmanjšujemo stigmo na področju duševnega zdravja, saj še vedno obstaja tabu spregovoriti o svojih čustvih."