Peter Kauzer: Živce mu je kravžljala sestavljanka

20. 9. 2016 | Vir: Nova
Deli
Peter Kauzer: Živce mu je kravžljala sestavljanka (foto: Goran Antley)
Goran Antley

Mesec dni po osvojeni srebrni olimpijski medalji se je Peter Kauzer vrnil na tacenske rečne brzice, kjer je nastopil v finalu svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah. "Če se ne bi dogajalo na domačem terenu, bi verjetno sezono zaključil že po olimpijskih igrah," prizna simpatični sogovornik, ki se je med olimpijskimi igrami v Riu sproščal ob sestavljanki.

Kot nam je priznal, je najboljša terapija po napornem tekmovanju njegova hči Nola, ki ga veselo stisne v objem.

Med tekmovanji v Riu vam je poleg ogleda turis­tičnih znamenitosti ostalo še dovolj prostega časa. Kako ga običajno izkoristite?

Kadar nam med pripravami ali tekmami ostane kaj časa, si z veseljem ogledam kak film. No, še rajši pa imam serije. Ne da sem mi tri ure buljiti v eno in isto stvar, nanizanke pa hitreje minejo, vendar me deli tako hitro zasvojijo, da kar ne morem nehati. Sedim za računalnikom in vrtim drugega za drugim v nestrpnem pričakovanju razpleta dogodkov.

Torej so razvade uspeš­nih športnikov še kako podobne našim.

Seveda, zvečer tudi nam ustreza pogledati kaj dobrega. V Riu nisem želel celotnega časa potrošiti za gledanje serij, zato sem s seboj vzel tudi nekaj knjig, v olimpijski vasi pa sem si kupil tudi puzzle. Potreboval sem kar nekaj časa, da sem sestavil 1000 koščkov, pri tem pa mi je pomagala cela ekipa. Dan pred odhodom pa je trener z zadnjimi delčki sestavljanko še dopolnil, sam pa sem zraven položil še medaljo in nastala je čudovita slika. So mi pa požrle več živcev kot samo tekmovanje.

Kako pogosto pa se odpravite v kino? Kdaj ste si nazadnje ogledali film na velikem platnu?

Uf, sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje obiskal kino. Mislim, da leta 2012, med svetovnim pokalom v Cardiffu. V bližnjem nakupovalnem središču je bil tudi kino in s fanti smo si ogledali Men in Black v 3D-tehnologiji. Vsaj mislim, da je bilo takrat nazadnje.

Kaj vas poleg kajaka še umirja? Katera terapija je po vašem mnenju najbolj učinkovita?

Moja hči Nola. Zaradi športne kariere veliko časa preživim zdoma, zato čas, ki mi je na voljo, najraje izkoristim za počitek. Pridem domov, se zleknem na kavč, poleg mene pa še Janja, Nola in naš maček. To je to! Prav zaradi tega nikoli ne bi mogel živeti v Ljubljani, saj je čisto preveč hrupno.

Ali aktivno preživljate prosti čas? Boste mimo nas švignili s kolesom ali svoj čas izkoristite za kakšno drugo športno aktivnost?

Včasih sem rad kolesaril, zdaj pa se za krmilo kolesa že zelo dolgo nisem usedel. Zelo rad se v deževnem vremenu odpravim na tek v naravo. Ta je takrat čudovita, vse se umiri in le kapljice nežno padajo name. Noro! Pa čeprav moram nato iz čevljev zliti cel kup vode. Drugače pa pozimi čas izkoristim tudi za tek na smučeh, vse do poškodbe rame pa sem užival tudi v igri badmintona.

Kako tekmovalni ste v športu? Ste k zmagoslavju tako nagnjeni tudi, kadar niste na rečnih brzicah?

No, seveda, če je tekma, je tekma! Vendar bolj za hec. Rad zmagujem, če pa zgubim, se ne obremenjujem pretirano. Bolj sem tekmovalen v kajaku, v drugih športih pa me malo mine.

Kaj pa pozimi? Vas bomo lahko videvali na belih strminah?

Že nekaj let za zimske radosti nismo imeli časa, saj zimo preživimo na pripravah v toplih krajih. Zadnjo zimo zaradi nevarnosti poškodbe nisem želel pretirano tvegati, letos pa bo časa dovolj. Rad se postavim na smučke, uživam pa tudi v deskanju na snegu.

Kdo pa vas je naučil smučati?

Mislim, da oče, saj je bil svoje čase tudi vaditelj smučanja. Kolikor vem, ni pretirano kompliciral. Postavil me je na smučke in spustil sem se po hribu, on pa me je počakal na koncu klanca. Tako je bilo včasih, danes pa preveč pazimo in otroke zaradi strahu zavijamo v vato. Tudi v kajaku je tako. Seveda je potrebna določena previd­nost, pa vendar ... nas so posadili v kajak in nas spustili po Soči. Potem se pa znajdi!

Za gala dogodke

Pred kratkim je Peter v dar prejel čudovito uro Slowatch, vendar pa priložnosti zanjo še ni bilo. "Uh, priznati moram, da še kar stoji na polici, v originalni embalaži. Imam zelo ozko zapestje, zato si bom moral vzeti nekaj časa in jo primerno skrajšati. Poleg tega je tudi zelo težka, zato z njo ne bom mogel veslati," je priznal srebrni olimpijec, ki si bo uro prav zagotovo nadel ob naslednji gala prireditvi.

Tekst: Nika Arsovski

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del