Peter Poles in Vid Valič: Vsak nekomu kdaj zavida

Peter Poles in Vid Valič (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
Vir: Story
12. 6. 2011

Peter Poles je na naš intervju prišel prvi, praktično brez zamude, med pogovorom pa si je privoščil še azijsko kosilo. Vid Valič je zamudil. Menda je to pogosta praksa, čeprav je bila pripomba, da zamuja samo na obveznosti, ki se mu ne zdijo pomembne, malce nesramna ...

Story: Za kakšno vrsto pomoči bi poklicala drug drugega?

VALIČ: Polesa bi uporabil, ko ne bi vedel, kako naj ravnam z dveletno deklico, ali pa za nasvete glede posla. V tem poslu je namreč dalj časa, zato bolje pozna stvari.

POLES: Valiča bi prosil za nasvete o preo­blikovanju svojega telesa in to, kako skrbeti za svoje lase. Poleg tega je kar pripraven za nasvete mlajšim bratom/prijateljem, kako osvojiti dekle. Za varuško ga ne morem uporabiti, ker nima časa, čeprav ga moja hči obožuje. Pravzaprav ga mogoče ravno zato ne bi bilo pametno poklicati ...

VALIČ: Ko me je prvič videla iz profila, se me je bala, zdaj pa je že v redu. (smeh)

Story: Bi bili zadovoljni, če bi vaša hči nekoč izbrala nekoga, ki bi bil podoben Vidu?

POLES: Kar naj pripelje fanta in bomo videli! Sicer pa je Vid zelo spreten z rokami in bi bil uporaben za filigranska dela. Tudi sam znam vse popraviti ...

Story: Kaj ste nazadnje popravili?

POLES: Popravil sem kolo in avto … (smeh) Čisto nazadnje pa stol pri prijatelju, in sicer s svojim najljubšim orodjem, švicarskim nožkom, ki ga vedno nosim s seboj. (Kot dokaz potegne nožek iz enega od žepov.) Kar me spomni, da me doma čaka še nekaj stvari, ki jih moram popraviti ...

Story: Postala sta dobra prijatelja. Se družita tudi zasebno?

POLES: Največkrat se druživa zaradi dela, včasih pa tudi zasebno. Ne slišiva pa se v soboto popoldan, da bi šla na pijačo, saj pretežno nimava časa.

Story: O čem se pogovarjata, ko gresta na pijačo? Tudi o zelo osebnih stvareh?

VALIČ: Vse je odvisno od tega, kako dober prijatelj si in če sploh želi drugi govoriti o tem. Morda ne želi govoriti o osebnih težavah, ampak želi govoriti o nogometu.

POLES: Se popolnoma strinjam. Vidite, kako sva si podobna? Vid ima zanimive fotografije, ki mi jih rad pokaže, jaz pa njemu svoje. Pozneje se razvije debata predvsem o fotografijah, o njihovi vsebini pa ne bova govorila. (smeh)

Story: Sta konflikte kdaj reševala s pestmi?

POLES: Ne. Imava zelo razvit dar govora in se raje poskušava dogovoriti. Morda je prišlo do prerivanja v osnovni in srednji šoli, tepel pa sem se samo enkrat, ko sem bil star 11 ali 12 let. K sreči takrat še niso bili močni udarci. Ko so naju ločili, sva bila oba krvava. Stepla sva se zaradi najbolj pomembne stvari na svetu - nogometa. Za našo ekipo je bil avt, za njih ne, in to je, jasno, največja krivica na svetu, zaradi ka­tere se je vredno ‘zravsati’ ...

VALIČ: Tepeva se z besedami. Sam se nisem nikoli tepel. Čeprav nisem bil tako visok, me nikoli niso napadali. Enkrat samkrat so nas izzivali v neki diskoteki, a hujšega ni bilo.

Story: Katera je zadnja krivica, ki vas je posebej zapekla?

POLES: Najbolj hudo je, da na lep dan na straniščih nimajo brisač za brisanje rok, ampak imajo samo sušilce. (smeh) Verjetno bom ustanovil skupino na Facebooku in zahteval ukinitev sušilcev za roke.

VALIČ: Morda je to zato, ker ljudje niso ekološko ozaveščeni in porabijo preveč papirja. Vsak lokal bi moral imeti bombažne brisače, ki bi jih redno prali.

POLES: Potem pa bi porabili preveč pralnih praškov in spet ne bi bilo dobro. Razen če bi za pranje uporabljali eko kroglice ...

Story: Uporabljajta eko kroglice tudi doma?

POLES: Jaz ne, Nika pa jih. (smeh)

VALIČ: Edine kroglice sem kupil za darilo, doma pa jih ne uporabljamo. Z bratom živiva skupaj in tudi skupaj pereva.

Story: Kako se z bratom dogovorita glede gospodinjskih opravil?

VALIČ: Drug drugega vprašava, ali bi naredil določeno stvar, vedno pa se nama uspe dogovoriti in na koncu vse narediva. Odvisno je od tega, kateri ima več časa.

STORY: Je vajino stanovanje urejeno? Si upata sprejemati nenapovedane obiske?

VALIČ: Seveda. Če komu kaj ni všeč, naj pospravi. Sterilno niti ne želim imeti, ker ne živim v bolnišnici.

Story: Koliko pa vi prispevate k gospodinj­skim opravilom, Peter?

POLES: Vsaj 200 evrov. Zlagam noter in ven iz stroja, vse delo pa si razdeliva, če je to potrebno. Včasih grem tudi mimo umazanije in se delam, da ne vidim. Tega sem se naučil od stare mame, ki je imela sem ali tja selektiven sluh - ta selektivni pristop mi je kar blizu, iz njega bi se lahko razvila lepa teorija ... (smeh)

Story: Ali redno spuščata desko na straniščni školjki?

POLES: Ko pridem na stranišče, moram desko dvigniti, spuščam pa je ne, saj bi bila sicer Nika brez dela.

Story: V katero skupino moških bi se uvrstila - med metroseksualce, alfa samce …?

POLES: Glede na to, da sem neobrit, ne spadam med metroseksualne moške, ker pa obešam perilo, nisem alfa samec. Pravzaprav mi je vseeno, kam me date.

VALIČ: Ne bi se rad opredelil, saj me ljudje sprejemajo takega, kot sem. Če že, bi se definiral kot hedonist.

POLES: Se strinjam, spet ... (smeh) Hedonist, ki se zna kontrolirati, ki ve, da mora v življenju tudi delati. Ko je čas, pa si privoščim ...

 

Story: Se po nastopih tudi družite?

VALIČ: Seveda sem družaben. Sem samski in mi trenutno nič ne manjka.

 

 

STORY: Se kdaj počutite osamljeno?

VALIČ: Vsak od nas se včasih počuti osamljeno, tudi če ga obkroža veliko ljudi.

 

 

Story: Ali imate veliko žensk?

VALIČ: Ne, ker nisem kar s komerkoli. Čustva se mi zdijo pomembna in ne moreš imeti spolnih odnosov z nekom, do katerega ne čutiš nič.

 

 

Story: Ali vam Vid zaupa svoja čustva?

POLES: Seveda mi zaupa. Ne samo težav, ampak tudi čustvene presežke. S tem mi daje upanje in me napolni, včasih tudi malo ‘porajca’. Nikoli pa ne ‘jamra’.

 

 

Story: Mu tudi kdaj zavidate, ker je še samski in živi pač drugače kot vi, ki imate družino?

POLES: Vsak nekomu kdaj zavida, a Vid živi svoje življenje in sem zanj vesel.

 

VALIČ: Treba je živeti polno življenje, delati pa moraš to, kar te osrečuje. Če je tako, potem ni razloga za zavidanje.

 

Story: Kakšen je vaš tip ženske?

VALIČ: Nimam določenega tipa. Imel sem že visoke in tako majhno, da je nisem mogel niti poljubiti. Gledam na energijo, ki jo ženska od­daja, in na to, kako komunicira.

 

 

Story: Verjameta v ljubezen na prvi pogled?

VALIČ: Jaz verjamem.

 

POLES: Tudi jaz verjamem. To se mi je “skoraj” zgodilo z Niko.

 

Story: So vaju kdaj prizadeli kakšni komentarji ali pisanje v medijih?

POLES: Prizadelo me je, ko so me slikali z mobilnim telefonom v rokah, ko sem se na kolesu peljal skozi mesto, zraven pa so napisali še laži. Ljudje so verjeli, saj je bila zgodba podkrepljena s fotografijami. Napisali so, da sta se dve kolesarki zaleteli, jaz pa naj bi se ustavil in se smejal. Kdor me pozna, ve, da je to nemogoče. Članek so poslali celo mojemu očetu in mu zraven napisali, da me je slabo vzgojil. Tistega, ki je članek napisal, bi lahko sunil med rebra s topim delom nožka. Veliko krivic je v medijskem svetu in krivica mi gre zelo na živce. Moti me, da ljudje verjamejo vse, kar preberejo.

 

VALIČ: Zakaj obstajajo revije, kot so Cosmopolitan, Men’s health, ki kažejo, kako osvojiti ženske? Ljudem se ne da niti razmišljati.

 

Story: Sta prebirala te revije v najstniških letih?

POLES: Večkrat sem odprl Playboy, in to naredim še danes. (smeh)

 

VALIČ: Men’s health sem prebiral zaradi fitnes programov.

 

Story: Ste hčerko Amaljo že naučili smučati, plavati?

 

POLES: Zdaj bo stara tri leta. Zaradi poškodbe to zimo nisem smel smučati, naučil pa sem jo sankanja in je res dobra, zna se kepati, odlično plava z rokavčki. Najraje se igrava spomin, pa igre s kockami - vsak dan nekaj drugega. Odličen trening je tudi, ko moraš prepričati otroka, da nekaj, česar si res ne želi, na koncu stori in ti to uspe izvesti brez joka in vroče krvi. Treba je nastopiti taktno, nežno in previdno, ob pomembnih trenutkih pa trdno in odločno, da otrok ve, kje je meja, in to brez agresije ...

 

Story: Kateri izmed vaju z Niko je bolj strog starš?

POLES: Bolj strog sem jaz, saj preživim manj časa z njo zaradi dela, pa tudi moška komponenta v starševstvu mora biti že po ‘defaultu’ malo strožja ...

 

 

Story: Kakšen oče je Peter?

VALIČ: Kolikor sem lahko videl, je ljubeč in odločen. Ko sem bil pri njem, sva morala delati, tako da ga nisem mogel opazovati kot očeta.

 

 

Story: Si želite otrok?

VALIČ: Seveda, vendar za to potrebujem pravo žensko. Ne vem, koliko otrok bi imel, dobro pa bi bilo, da bi bila vsaj dva, da se naučita deliti stvari.

 

 

Story: Kaj imata vidva skupnega?

POLES: Lulčka. (smeh) Oba imava smisel za humor, sva delavna, se poslušava. Ko piševa scenarij, imava tudi konstruktivne kritike.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Nova Story že v prodaji

Story

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri