Voditelja Petra Polesa smo sicer vajeni v komičnih vlogah, zdaj pa je te v oddaji Dan najlepših sanj zamenjal za bolj čustvene zgodbe. Včasih celo tako čustvene, da ima večni šaljivec kar cmok v grlu in komaj zadržuje solze. Prepričan je, da lahko že z malo gesto in pozornostjo nekomu spremeniš življenje.
Kot voditelja smo vas spoznali v različnih vlogah in različnih oddajah, od zabavnih, komičnih do tistih z malce bolj resno tematiko. Očitno ste tako nadarjeni, da ustrezate vsem profilom ...
Hvala, a po mojem ne gre toliko za talent, bolj gre za željo po razvoju in razmeroma logično pot nadgrajevanja dosedanjega dela.
V katerem delu pa se sami najbolj znajdete?
Humor mi je, jasno, zelo blizu, a v trenutnih časih res najbolj uživam v presenečanju ljudi in uresničevanju njihovih skrivnih, močnih, na videz neuresničljivih želja.
Gledalci smo vas nekako 'posvojili' iz oddaje Vid in Pero šov. Ali kaj pogrešate vajino televizijsko druženje?
Če sem iskren, sem z glavo že tako globoko v novem projektu, da niti ni časa za objokovanje preteklosti. Sva pa z Vidom res tako dobro sodelovala pred in za kamerami in skupaj razvila tako prepoznaven slog, da sem prepričan, da skupaj še nisva rekla zadnje.
Vid je vaš dober prijatelj tudi za kamerami. Najbrž se zdaj ne vidita več tako pogosto, kajne?
Res je, trenutno sva na rahlem odvajanju.
Zdaj ste v studiu pred gledalci šova Dan najlepših sanj sami. Je to za vas kot voditelja večji izziv?
Mogoče. Sicer sem, tudi ko sva z Vidom pred kamerami skakala skupaj, veliko prireditev in drugega voditeljskega dela opravljal samostojno, tako da nekega večjega presenečenja ni. Sta pa vsekakor izziv sama izvedba presenečenj in tempiranje oddaje do trenutka, ko izpolnimo željo in se mora vse zložiti tako, kot smo načrtovali.
Kako ste sprejeli novico, da boste vodili oddajo, ki bo izpolnjevala dolgoletne sanje in želje navadnih smrtnikov?
O tem smo se okvirno pogovarjali že prej, a ko je prišel 'the' klic, sem precej hitro vedel, da sem dokončno za.
Emocionalne zgodbe, ki jih predstavljate v oddaji, hitro sežejo do srca. Tudi vi kdaj zadržujete solze ob poslušanju teh zgodb ali kakšnih pretresljivih snidenjih?
Čustva so, jasno, zelo močna in tudi mene na vsakem snemanju najmanj enkrat konkretno zmrazi, čisto v solze pa ne morem in ne smem pasti – oddajo mora vseeno nekdo pripeljati do konca.
Se vam je kakšna določena še posebno vtisnila v spomin?
Prav v zadnji, tretji oddaji smo izpolnili na videz ne tako čustveno željo. Alešu smo namreč v studio pripeljali njegovega idola Tomaža Razingerja in člane jeseniškega moštva, mu podarili popolno opremo za hokejskega vratarja in ga odpeljali v Podmežaklo, da se preizkusi na ledu. A očitno je bila želja tako zelo močna in se je morala vleči že iz otroških let. Vsi smo se naježili ob Aleševem pristnem odzivu in mu potem ta 'dogodek življenja' privoščili še bolj!
Če si predstavljate dan iz svojih sanj: kje, kaj in s kom bi se znašli?
Z družino in prijatelji na jadrnici, z lepim vetričem, na poti na idilično plažo.
Imate kakšno veliko dolgoletno skrito željo, ki še čaka na izpolnitev?
Pa niti ne. Nekako sproti skrbim, da želje, seveda tiste, ki so uresničljive, precej hitro uresničim.
Vas je vaša boljša polovica že kdaj tako presenetila, da ste obnemeli in ostali odprtih ust?
Seveda, zato pa je moja boljša polovica. (smeh)
Kaj pa vi njo?
Seveda. Tudi to so najlepši trenutki, za katere se je res vredno potruditi. To si nekako želimo tudi spodbuditi z našimi dejanji v oddaji. Da bodo ljudje doumeli, kako malo je včasih potrebno, da nekomu polepšamo dan, teden, včasih kar življenje, in se bodo sami potrudili in sami presenetili koga, ki jim je res blizu.
Predvidevam, da je tudi življenje z dvema hčerkama vsak dan polno presenečenj.
Ja, vedno znova presenečen ugotavljam, zaradi česa vse je lahko moja torba 'za na šiht' tako težka, in vse, kar lahko rečem, je, še sreča, da so igrače te dni večinoma iz plastike. Dobro, potem je pa tu še leseni vlakec. (smeh)
Včasih se tudi zalomi
Čeprav je na končni oddaji lahko vse videti popolno, pa je v ozadju snemanja in pripravljanja vseh presenečenj vse prej kot mirno. Uresničevanje želja ni mačji kašelj, kar dokazuje tudi to, da se jim včasih zalomi.
"Najpomembnejše pri tej oddaji je, da presenečamo ljudi. Najbolj se bojimo, ali bomo lahko obdržali skrivnost do konca ali ne. Zato celotna ekipa oddaje dela zelo zapletene načrte, kako nekaj 'skriti' in potem to do snemanja obdržati kot popolno skrivnost," nam je povedala predstavnica za odnose z javnostmi na Pro Plusu, ki nam je izdala tudi kanček dogajanja v prihodnji oddaji.
Namreč, med zasedo pred hišo osebe, ki so ji hoteli uresničiti željo, niso predvideli, da je srečnež že pred hišo. Potem so uporabili vse možne ukrepe, da so to osebo spravili nazaj v hišo in da so ji lahko pripravili nepozabno presenečenje. "Za eno izmed želj smo presenetili fanta s tribune. Rekel je: 'Mislil sem, da sem samo šofer za neko drugo željo, zdaj pa sem tukaj na tem mestu jaz.' Nihče, ki pride v občinstvo, ne ve, zakaj je tam. Snemanja na terenu so kot prava kriminalka," se pošali Daša Rankel iz Pro Plusa in doda, da celoten projekt pripravlja kar 40 ljudi, od producentov, kamermanov, režiserja, urednika do stilista in voditelja.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
