Ukvarja se z avtorsko pesmijo Moja spet in na polno živi življenje v ZDA.
osebni arhiv
Poznamo vas kot finalista oddaje Slovenija ima talent. Katera je najpomembnejša lekcija, ki ste jo odnesli od sodelovanja v oddaji?
S socialnega vidika je to predvsem izkušnja, da marsikomu ambicioznost ni všeč, sploh če ima ob tem občutek, da se sam 'nikamor ne premakne'. Vendar se s tem ne obremenjujem in delam naprej to, v čemer uživam oziroma sem dober.
Z glasbenega vidika pa mi je dalo zavedanje, da sem eden od številnih in da se moram osredotočiti na svojo individualnost, odkriti svojo iskreno edinstvenost in za njo stati.
Vam je to dejansko pomagalo na kateremkoli področju? Lahko konkretno navedete?
Sama oddaja mi je omogočila veliko odrskih nastopov, kar je zelo pomembno za vsakega performerja. Svoja čustva izražam s pomočjo instrumenta, glasu, z javnimi nastopi pa postajam čedalje bolj samozavesten na svoji poti. Vse to pripomore k moji osebnostni rasti, saj je pot posuta tako s pozitivnimi kot z negativnimi izkušnjami, med katerimi krmarim, zraven pa spoznavam kraje, ki jih sicer gotovo ne bi.
Sprejeti ste bili na prestižno šolo v ZDA, kajne?
Res je. New England Conservatory v Bostonu. Šola je super, sošolci so 'zakon' in res dobri glasbeniki. Učitelji pa so zelo izkušeni in nas poleg glasbe učijo globljega pogleda v glasbo in kako z njo in svojim znanjem živeti, preživeti.
Mislite, da je za mlade, perspektivne posameznike res edina 'resna' možnost za šolanje, uspeh, tujina?
Tujina ti zaradi širokega trga ponuja mož-nost, da se posvetiš izključno stvari, ki te zanima, in če si v njej dober, lahko uspeš in od tega živiš. Na žalost je po mojem mnenju v Sloveniji za umetnike, glasbenike nujna vsestranskost, drugače ne bi preživeli. Opazil sem tudi, da Slovenci razmišljamo v smislu, da v bistvu ne delaš, če pri tem ne trpiš!
In velikokrat ljudje glasbenike, ki se trudimo biti nasmejani, dobre volje ne dojemajo kot nekoga, ki 'dela', in nekoga, ki si mora s svojimi nastopi pokriti vse stroške, vaje. Temu primerno so pripravljeni za nastope tudi plačati, tako da res ne moremo govoriti o bajnih honorarjih.
Kaj do zdaj štejete za svoj največji uspeh?
Da imam še vedno trezno glavo. Da mi je jasno, da moram gristi in se učiti, vaditi in se vedno znova pobrati, če padem!
Kaj je bil vaš največji strah pred odhodom v tujino? Kaj je bilo najtežje pustiti za seboj?
Odkrito povedano, nisem imel posebnih strahov. Šel sem brez pričakovanj oz. z zavedanjem, da bom že nekako premagal težave, ki se bodo pojavile! Poskušam se ne preveč obremenjevati z 'namišljenimi' situacijami, ki bi lahko bile, pa morda nikoli ne bodo. S tem tratim svojo energijo in fokus. Najtežje je pustiti družino, prijatelje. Vse drugo je nadomestljivo!
Besedilo: Tina Kincl // Fotografija: osebni arhiv
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
