Umetnost nas obkroža na vsakem koraku, le vprašanje je, koliko smo jo sposobni zaznati. Mnogo ustvarjalcev jo prepozna in iz izdelkov vsakodnevne uporabe naredi neprecenljiv unikatni izdelek. Med njimi je tudi Petra Žnidaršič, ki ustvarja pod blagovno znamko ERES. Pod njenimi spretnimi rokami tako nastajajo unikatni dežniki, ki vam lahko popestrijo siv, turoben in deževen dan!
Story: Kako je nastala vaša dokaj nenavadna strast?
Težko odgovorim, kako je nastala moja strast, saj je tu že od nekdaj. Lahko bi rekla, da sem se rodila z njo, ali pa mi je bila položena v zibelko. (smeh) Že kot otrok sem rada risala oblekice, punčke. Spominjam se nekih kartonastih lutk, ki so nosile oblačila iz papirja. Te lutke so bile v neki otroški reviji. In vem, da sem oblačila iz papirja izdelovala kar sama. Recimo, da so takšni moji začetki.
Story: Kateri so bili vaši prvi izdelki in kaj sicer ustvarjate?
No, že v prejšnjem vprašanju sem delno odgovorila na ta odgovor. Papirnata oblačila. Če pa se osredotočim na obdobje zadnjih let, sem ustvarjala vse mogoče. Od reciklatov, lesa, papirja, svile. Nekako me lahko navdihne še tako navaden predmet. Ogromno je tega.
Story: Umetniki navadno inspiracijo za ustvarjanje črpajo iz vsakdanjega življenja. Kaj je še vam navdih?
Dogodki, kraji, podobe, slike iz vsakdana. Predvsem pa so mi pomembna čustva. Če sem slabe volje, ne morem ustvarjati. Enostavno ne gre. To je poseben svet, ki je samo moj. In življenje v njem zlijem na risalno površino, katerakoli že je.
Story: Kako ste začeli zgodbo z dežniki? Dokaj neraziskano umetnostno področje ali kaj drugega?
Dežniki ... Začelo se je pred štirimi leti, ko sem pomagala prijateljici pri delu. Gledala sem skozi okno pisarne. Bil je deževen dan. Ljudje so nosili dežnike. Opazovala sem monotonost barv teh dežnikov. Vsi so bili bolj ali manj enaki. Ko se je na prehodu ustavila peščica ljudi, sem v mislih na njihove dežnike naslikala rože, metulje ... in skupina je postala bolj vesela na sivi ulici v deževnem dnevu. Sem sanjač in si znam naslikati slike v glavi. Ta ideja se mi je konstantno vračala v misli. Tako dolgo, da sem začela resno razmišljati o tem. Torej bila je ideja, težje jo je bilo uresničiti. Največji izziv so mi bile barve. Celo večnost sem potrebovala, da sem našla primerne. Govorim o obstojnosti. Ko sem našla barve, sem začela poslikave. Tudi dežniki se razlikujejo med seboj. Niso vsi iz primernega materiala za poslikavo. Lahko rečem, da sem potrebovala dobri dve leti, da sem vse naštudirala. Da so nastali dežniki v današnji podobi. Seveda pa to še ni konec oziroma je šele začetek moje zgodbe o dežnikih.
Story: Kakšen je pri tem ustvarjalni proces?
To je zelo težko vprašanje. Ne vem. Enostavno pride navdih, želja. Najpomembnejše mi je, da se nekako povežem z osebo, ki ji je dežnik namenjen. To je prvo. Da osebo začutim. Nato razmišljam o motivu in barvah. Ko se vse to sklada, narišem. Moram reči, da mi naročniki vedno dajo prosto pot in izbiro motiva, ki ga narišem. Lahko rečem, da se še nisem zmotila. Še vedno so bili vsi zadovoljni in se vračajo po dežnike ali kakšne druge izdelke. Najbolj pomembna pa je energija. Ljubezen. Rada delam to, kar počnem, rada poslikavam dežnike. Vsak dežnik nastane z ljubeznijo in mislim, da se to čuti v dežnikih.
Story: Dežnik je v bistvu lahko tudi neki modni dodatek, čeprav ga marsikdo vidi kot nujno zlo ... (smeh)
Dežnik nujno zlo? (smeh) Tudi mogoče. Vendar sem sama drugačnega mnenja. Dežnik je lahko nujno zlo, lahko je tudi balon, kot je dejala naša pisateljica Ela Peroci. Lahko pa je čudovit modni dodatek, ki nas varuje pred dežjem ali snegom in nam polepša sivino slabega vremena. Lahko pa ni dežnik, ampak senčnik oz. sončnik in nas zavaruje pred škodljivim vplivom sončnih žarkov. Dežnik je lahko več, pravzaprav dežnik je več kot nujno zlo. (smeh)
Story: Pred kratkim ste se predstavili tudi na prvi modni reviji, kako je bilo?
Ja. Bila je moja prva modna revija. Ana Žvorc, njen Studio Anna ter njena dekleta so mi ponudili možnost sodelovanja. Bila sem presrečna. Modna revija, to mi pomeni ogromno. Preprosto nisem mogla verjeti, da me lahko nekdo, ki ga ne poznam, popoln neznanec, povabi in mi da možnost. V današnjem svetu je zelo malo takšnih ljudi. Res najlepša hvala gospe Ani ter dekletom. Bilo je odlično. Ana kot voditeljica, ki me je predstavila, ter dekleta, ki so nosila dežnike. Uresničil se mi je del sanj. Ker pa sem sanjač, pa že sanjam nove sanje. Občutek gledati svoje delo, lastne kreacije na rdeči preprogi, med znanimi kreatorji ... Ne morem opisati svojih občutkov. Sem pa ugotovila, da se bo treba naučiti javnega nastopanja. (smeh) Preveč sem sramežljiva. Vendar moji dežniki niso za v omaro. Treba bo premagati strah, stopiti v javnost in se predstaviti.
Story: Komu pa so sploh namenjeni vaši dežniki?
Dežniki so namenjeni vsem, ki si želijo izstopiti iz sivega deževja, ki želijo biti opaženi ali pa želijo obarvati deževno sivino. Namenjeni so ženskam in moškim, starim in mladim, saj so izdelani za vsakega posameznika posebej. Lahko pa se pohvalim, da je pred kratkim moj dežnik v dar od svoje prijateljice prejela tudi znana pevka. In po besedah osebe, ki ji je dežnik podarila, je bila navdušena. To mi zelo veliko pomeni, saj vem, da ima glede oblačenja in modnih dodatkov prav poseben ekstravaganten stil.
Napisala MIMA, fotografije Miha Palir
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del