Čeprav se o Aleksandri Vovk govori predvsem kot o navdihujočem mladem glasbenem talentu, sem se z njo tokrat sestala v olimpijskem državnem namiznoteniškem centru na Otočcu - v okolju, ki se ne bi moglo bolj razlikovati od ljubljanske Opere, in v opravi, ki ne bi mogla biti večje nasprotje tistega, v čemer smo Aleksandro še pred kratkim videli na tamkajšnjem odru.
To je zgodba o njeni športni karieri. O Aleksandri kot o nadobudni igralki namiznega tenisa ter o tem, da je z vizijo o prihodnosti na najvišjih stopničkah državnih in mednarodnih tekmovanj tega športa v zadnjem letu naredila velike, če ne celo gromozanske spremembe.
Če s katero besedo lahko opišemo njeno vnemo, je to brez dvoma 'vztrajnost'. Trdega dela je, kot pravi, vajena že od malega. Treningi so bili od nekdaj del njenega vsakdana, ki pa še zdaleč niso bili edina aktivnost, nad katero se je kot otrok navduševala. "Zdelo se mi je normalno, da sem imela več kot eno dejavnost, kar se je zdaj izkazalo za izredno 'uporabno'. Tako vedno nekaj delaš in nimaš prostora za 'zabušavanje'," je skromno odgovorila na vprašanje o tem, kako ji pravzaprav uspe biti tako uspešna na toliko različnih področjih. "Stvari, ki jih imam rada, mi ni težko početi," je še povedala 16-letnica, ki je kljub veselju do vsega, kar počne, lani bila pravzaprav na robu svojih zmogljivosti.
"Zaradi kombinacije treningov in šolskih obveznosti sem vstajala pred šesto uro zjutraj, domov pa sem prišla po deseti zvečer. Precej sem bila utrujena in morali smo najti rešitev," je svojo pripoved začela Aleksandra, ki se je s starši prav zato odločila, da se odzove vabilu državnega selektorja in predsednika namiznoteniške zveze v državni namiznoteniški center na Otočcu in posledično zamenja tudi šolo. "Tako lahko svojo pot v namiznem tenisu pelje kvalitetno naprej. Lani smo šolo in treninge poskusili povezati, zato je obiskovala šolo v Radovljici, ker imamo tam prostore GS Osminka. Trenirala je v Mengšu, do katerega pa je iz Radovljice skoraj slabo uro, in na koncu nam je to jemalo veliko časa in denarja. Lani je bilo resnično brutalno. Pred pomembnimi tekmovanji je imela tudi dva treninga dnevno, zato včasih ni šla niti v šolo," je situacijo na hitro opisal Aleksandrin oče Sandi in dodal, da je več časa porabila za vožnjo kot za trening.
"Zdaj mi je žal, da se za to nismo odločili že prej. Aleksandra zdaj namreč živi v dijaškem domu v Novem mestu, trenira pa v olimpijskem državnem namiznoteniškem centru na Otočcu, ki je namenjen razvoju perspektivnejših igralk in igralcev ter reprezentantov, saj klubi večinoma zaradi razdrobljenosti kvalitete ne morejo omogočiti tako kakovostnega treninga kot v centru, kjer so na enem mestu zbrani najboljši igralci iz večine klubov." Sicer pa je že zdaj pri Aleksandri viden bistven napredek, s čimer se je strinjala tudi nadarjena športnica. "Z zamenjavo šole nisem imela nobenega problema, saj so tukaj sošolci res super. Že samo zaradi sošolcev hodim rada v šolo. (smeh) Tudi učitelji so super. Ne mučijo me tako kot druge, (smeh)" je povedala Aleksandra, ki zdaj obiskuje ekonomsko šolo v Novem mestu, smer medijski tehnik.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Goran Antley, osebni arhiv
