Čeprav odrastemo, v očeh staršev ostanemo otroci, ki so se spopadali z domačo nalogo ali pa se učili voziti kolo. Glasbeniki niso pri tem nobena izjema. Simpatično hrvaško pevko Lano Jurčević tako še danes starši veselo opomnijo na nered v njenem stanovanju, medtem ko se lepotička s tem ne obremenjuje kaj dosti.
Story: Vaša nova pesem Šečer (sladkor, op. p.) se je s sodobno melodijo takoj zasidrala v spomin vaših oboževalcev. Kakšni občutki so vas preplavili ob nastajanju pesmi?
Vsake toliko časa izdam pesem, za katero nisem povsem prepričana, kako jo bo občinstvo sprejelo. Nekaj malo drugačnega, saj ne želim kopirati del drugih avtorjev, tudi zato, ker ti to ne zagotavlja uspešnice. Od nekdaj sem imela svoj stil in Šečer je ena izmed tistih pesmi, ki so produkcijsko zelo blizu zahodni glasbi. Določeni toni niso blizu balkanski miselnosti. Kljub temu pa vedno rada slišim občinstvo, ki glasno prepeva pesem, kar se mi je zgodilo na včerajšnjem koncertu, čeprav je Šečer še sveža. Že od začetka kariere igram v Sloveniji, zato mi je pomemben tudi odziv občinstva.
Story: Verjetno si predstavljate situacijo, v kateri bo glasno odzvanjala vaša pesem. Kdaj pa ji najraje prisluhnete vi?
To je pesem, ki dvigne razpoloženje. Čeprav imam rada balade, saj uživam v snemanju, na koncertih pridejo prav živahne pesmi. Nastopi trajajo vso noč, vse do jutra, zato ljudje radi slišijo pesmi, ki jih razživijo. Ne želim jih uspavati, čeprav se občinstvo odlično odzove tudi na balade. Ko se približuje poletje, se dvigne tudi moje razpoloženje. Prva dva meseca leta sem imela milijon vprašanj, nisem bila prepričana, v katero smer bi šla. Zdaj, ko je sonce, pa si želim živahne pesmi, ki spadajo k sončnemu vremenu. Tako kot modne kolekcije, tudi glasbeni izbor sledi letnim časom.
Story: Kakšen pomen ima za vas poletje? Kaj vam pride na misel ob misli na toplejše vreme?
Vse je lepše, vse je lažje. Ljudje so bolje razpoloženi, saj je v zraku precej boljša energija. Poleti se vsi počutimo dosti bolje.
Story: V novi pesmi ste se preizkusili tudi za štedilnikom, vsaj kot je vidno iz videospota. Kako dobro pa se v resnici znajdete pri gospodinjskih opravilih?
Super! (smeh) Sem zelo neurejena, saj imam veliko oblačil. Zelo pogosto sem na poti in velikokrat z enega potovanja takoj letim drugam, zato je na mojem hodniku veliko kovčkov. To je velika težava! Ko sem sproščena, rada kuham in pospravljam, vendar imam žal premalo časa. Na srečo imam pri tem pomoč!
Story: Verjetno vaši starši nad neredom niso pretirano navdušeni. Ali se ob obiskih tudi sami zgražajo nad neredom?
Mama mi bo takšne stvari očitala še pri mojih petdesetih letih. (smeh) Verjame, da je stanovanje odraz dogajanja v moji glavi. Če je stanovanje neurejeno, so takšne tudi moje misli. Verjamem, da je res tako, vendar je moj življenjski tempo tak. Težko vzdržujem red. Sem zelo umetniška, mi umetniki pa smo navadno takšni.
Story: Ste se s tem že sprijaznili?
Ah, niti ne. Trudim se biti kar se da urejena.
Story: Pa vendar ne potrebujete hiše kot iz škatlice, da bi se počutili dobro?
Bilo bi lepo, saj se tako tudi sama počutim bolje. Pa vendar ne morem izbirati! Dobro, da ste me spomnili, da pokličem čistilko. (smeh)
Story: Verjetno bi se s tem strinjali tudi vaši starši.
Ah, zanje nikoli nisem dovolj dobro počistila stanovanja ali se dovolj toplo oblekla ... Tako pač je pri starših. Mislim, da bo tako ostalo vse življenje, a po vseh letih tega niti ne slišim več. Tako je nastalo nekaj zabavnih dogodivščin. Nekoč sem odšla na pot, mama pa je prišla k meni pospravit. Na pultu sem slučajno pustila ščetko, s katero čistim kopalnico, zraven pa je bila po naključju krema za lepljenje zob. Kupila sem jo, potem pa prepozno opazila, da ni zobna pasta. No, tudi moja mama ni videla tega. Malo je raziskovala po moji kopalnici in vzela ščetko, s katero čistim kopalnico, in nanjo nanesla lepilo za zobe. Si predstavljate?! Tako me je klicala vsa jezna, z zalepljenimi usti. (smeh) Moja mama je ekshibicionist, tako kot jaz.
Story: Kaj od tistega, kar sta vas poskušala starša naučiti, vam je morda v vseh teh letih prišlo najbolj prav?
Vse, česar so me poskušali naučiti, jim bolj kot ne ni uspelo. Sem se pa veliko naučila, medtem ko sem jih gledala. Oče je odličen v komunikaciji, saj lahko proda prav vse, medtem ko je mama zelo delavna in trmasta. Vse te stvari sem se naučila sproti, tisto, česar so me poskušali naučiti, pa jim ni uspelo.
Story: Sta se hitro sprijaznila s tem, da želite postati pevka?
Seveda, saj je vsa družina povezana z umetnostjo, tako glasbo, kostumografijo kot drugimi vrstami ustvarjanja. Prav zato to ni bilo nič čudnega. Mama se je samo bala, ko sem podpisala prvo pogodbo za sedem let. Mislila je, da sem pristala v zaporu. Kako bom pri sedemnajstih zdržala sedem let v eni in isti stvari?!
Story: Kam pa je mama mislila, da bo krenila vaša kariera?
No, še danes bi rada videla, da se vrnem na fakulteto. Vedno ima občutek, da še nisem odrasla, zato ima svojo predstavo, kakšno bi življenje moralo biti. Kakšne odločitve bi morala sprejemati. Zase skrbim od šestnajstega leta. Mislim, da so kljub temu ponosni name, čeprav tega ne povedo na glas. (smeh)
Story: Ste bili že od malih nog prepričani, da želite življenje posvetiti glasbi?
Uf, najprej sem bila prepričana, da je to zgolj hobi, nekaj, kar počneš za zabavo, potem pa zraven še hodiš v službo. Izkazalo se je, da sem dobra v tem, poleg tega pa ljubim svoj poklic. Vse, kar dobim, vlagam v prihodnost, zato si ne morem zamisliti, da bi počela kaj drugega.
Story: Ste že od malih nog vajeni poskrbeti zase?
Tako je! Prihajam iz uspešne družine, zato mi nikoli ni ničesar primanjkovalo. A sem že od otroštva imela občutek, da moram zase poskrbeti sama. Zato sem vedno razmišljala o tem, kako zaslužiti denar. Tako sem poleti iskala školjke in jih prodajala na ulici, oboževala sem sestavljanje šopkov iz cvetja. Izmišljevala sem si različne stvari in naučila sem se skrbeti zase, zato mi še danes ni razumljivo, da bi nekdo skrbel zame. Vedno moram imeti občutek, da sem koristna.
Story: Nekoč ste dejali, da nimate časa za moške in njihove muhe. Ste danes še tako prepričani?
Že dolgo živim sama, zato je vedno težje sprejemati kompromise, medtem ko imam v svojem stanovanju mir. Čeprav verjamem, da ti prava oseba lepša življenje in ne jemlje nečesa, kar pojmuješ kot svobodo. Ta oseba mora razumeti mene in moje življenje, a tudi moj posel. No, tudi to ni vedno lahko. (smeh)
Story: Je verjetno, da bi se zapletli s kakšnim slovenskim fantom?
(smeh) Pod intervjujem lahko napišemo, da iščem fanta. No, da iščem kar moža. (smeh)
Story: No, enkrat je verjetno na vrsti tudi to, ali se s tem niti ne strinjate?
Ne počutim se še toliko stara. (smeh) Fotografinja mi ni verjela, ko sem ji povedala, koliko let imam. Leta so nekaj, kar mi ni znano, saj se ne dojemam kot toliko staro. Še vedno sem zelo igriva, takšen je tudi moj duh. Mislim, da smo vsi umetniki taki. Vedno se počutim premlada za poroko, družino ... a verjamem, da o tem ne bom več razmišljala tako, ko bom občutila tisto pravo ljubezen. Zdaj pa je to zame obrambni mehanizem!
Besedilo: Nika Arsovski
