December je za glasbenike najbolj pester in tudi Tanja Žagar kot ena najbolj priljubljenih pevk pri nas ni izjema.
Prav ta teden se odpravlja na odprtje smučarske sezone v Dolomite, kjer bo nastopala, vendar pa si bo vzela tudi nekaj časa za zimske radosti s svojim sinčkom Karlom. Z mislimi pa je že pri najdaljši noči v letu, ki jo bo preživela v Zagorju, kakopak, na odru.
► Veljate za eno najbolj marljivih pevk na slovenski glasbeni sceni. Od kod črpate energijo za vse nastope? Od občinstva?
Seveda se dobra energija hvaležnega občinstva dotakne tudi mene. In vsekakor so mi ljudje, ki me spremljajo, velika motivacija. Je pa res, da mi prave, pozitivne energije ni nikoli manjkalo, saj imam zelo optimističen pogled na življenje in se močno zavedam tega, da lahko človek, ki je zdrav, premika gore! Zato me ima pozitivna energija zelo rada in jo z veseljem delim z vsemi, ki so jo pripravljeni sprejemati. (smeh)
► Zdi se, da vas nič ne ustavi, tudi po rojstvu sina še vedno nastopate po vsej Sloveniji. Veliko časa preživite v avtu, ko se vozite po nastopih. Si kdaj želite, da bi imel dan več kot 24 ur?
Ne rečem, da ne bi bilo zanimivo enkrat preživeti dan, ki bi imel več kot 24 ur, a se mi zdi, da ne bi bilo nič drugače, kot je zdaj. Še vedno bi včasih naredili vse, kar moramo, drugič pa bi nam zmanjkalo časa, še vedno bi včasih spali preveč, drugič pa premalo… a kar je bistveno ‒ daljši ali krajši dan ne bi spremenil ljudi. Še vedno bi nekateri ostali nezadovoljni in se pritoževali, drugi pa bi bili zadovoljni in se veselili novega dne. Tako je v življenju. Nikoli ni vsem vse prav. Jaz si pač naredim tako, da mi je vse, kar počnem, v veselje, tudi vožnje, ki jih je res veliko, in poskušam maksimalno uživati vsakih 24 ur, saj vem, da se ne vrnejo.
► Kako pa se je dejansko spremenila dinamika, ki vam jo narekuje poslovno življenje, odkar ste mamica? Takrat se prioritete vedno drastično spremenijo.
Motivacija za delo po rojstvu Karla ni nič manjša, kvečjemu večja, je pa res, da sem v prvem letu njegovega življenja nekaterim dejavnostim, ki jih moje delo prinaša, dala malo dopusta. (smeh) Nastopam sicer ves čas, a radijski in televizijski intervjuji ter snemanja, slikanja, pa snemanje novih pesmi ‒ to je bilo na oddihu od Tanje Žagar. Zdaj sem začutila, da je čas za novosti, zato bom kmalu začela izdajati nove pesmi, ki jim bo seveda sledila tudi aktivna promocija. Vedno sem delala po občutku in tako je tudi zdaj. Z urnikom nimam težav, saj se znam zelo dobro organizirati. To, da spim manj, kot sem takrat, ko še nisem bila mamica, pa je nekaj povsem normalnega. Včasih sem zjutraj spanec podaljšala, zdaj pa so jutra, ko zaslišim glasek iz posteljice in zagledam te iskrive očke in širok nasmeh, postala najlepši del dneva.
► Glasba je del vašega vsakdanjika že od malih nog. Jemljete svoje delo kot poklic ali bolj kot poslanstvo?
Oboje. Glasba je postala moj poklic, saj se z njo preživljam, verjamem pa, da bi do tega težko prišlo, če skozi svoje delo, pa naj bo to poučevanje ali prepevanje, ne bi ljudi razveseljevala, jih zabavala, jim vlivala lepe občutke. Sploh se mi posebno poslanstvo zdi moje učiteljsko delo, saj delam z otroki, ki so tako srčni, iskreni, občutljivi … Zelo dobro se zavedam, kako veliko lahko dober, srčen učitelj, ki je svojemu delu predan, otrokom da in koliko škode, žalosti, kompleksov in travm lahko otrokom povzroči nekdo, ki mu to delo ni pri srcu.
► Glede na to, da nastopate že več kot 20 let, imate kar širok krog oboževalcev. Od tistih, ki so kot otroci hodili na koncerte Foxy Teens in so danes že odrasli, do starejših, ki prepevajo vaše balade. Kakšni spomini vas vežejo na tiste najstniške dni, ko ste prvič okusili ’slavo’?
Za nas foxyce je bil velika prelomnica nastop v oddaji Zoom pri Mariu Galuniču. S tem nastopom smo postale prepoznavne, in ker smo vztrajno ter dobro nadaljevale in svoje delo opravljale z velikim navdušenjem, pa kmalu tudi zelo priljubljene. Spomini na začetke prepoznavnosti in popularnosti so lepi in zanimivi, seveda pa je oboje prinašalo tudi negativno plat, kar smo morale znati pokončno prenesti, če smo želele nadaljevati. In ker nam je to uspelo, smo našo najstniško foxy zgodbo uspešno živele kar devet let. Res so nas vzljubile vse generacije in čudovit je občutek, ko danes pripeljejo naši foxy oboževalci na kakšen moj nastop že svoje otroke. Ko sem imela pred tremi leti deset let samostojne poti, kar sem praznovala s koncertom v Hali Tivoli, sem kot posebne gostje na koncert povabila vse moje foxyce. Skupaj smo zapele nekaj naših uspešnic in tako obudile lep spomin na naša skupna glasbena leta. Ljudje v dvorani so bili šokirani, saj za to presenečenje ni vedel nihče. Bilo je prelepo!
► Pa se kdaj naveličate tega hitrega tempa, ki je tipičen za življenje glasbenika?
Nisem se še naveličala. Všeč mi je, če se dogaja, všeč mi je spontan, nepredvidljiv urnik, ki ga to moje delo prinaša. Pa še nemogoče je, da bi mi postalo dolgčas, saj niti en nastop ali koncert ni enak drugemu. Prav vsak je nova zgodba, drugačno občinstvo, novi občutki …
► Kdaj pa si dejansko vzamete kakšno minuto samo zase?
Zelo rada hodim v kino, berem, pečem, se potepam kar tako za nosom, hodim na obiske in jih zelo rada tudi sprejemam. Uživam v dolgih sprehodih, v rolanju, kolesarjenju, tudi na kakšen hrib, kjer je koča z dobro domačo hrano, se rada povzpnem.
► Zima se je za vogalom, kar pomeni, da se glasbeniki že pripravljate na najbolj zaposleno obdobje v letu. Najbrž je tudi vaš urnik pred prazniki že nabito poln?
December ostaja vesel kot vsako leto. Letos bomo z mojo skupino Avantura silvestrovali v Zagorju, kjer sem sicer že nastopala, pa tudi koncertirala, a v novo leto v Zagorju še nisem vstopila. Silvestrovanja na prostem so mi zelo pri srcu, saj prinašajo prav posebno, kar malo čarobno vzdušje.
► Nikoli niste skrivali, da so prazniki za vas in družino zelo pomembni.
Praznično vzdušje mi je zelo všeč. Zdi se mi, da smo takrat ljudje bolj sproščeni, da prej navežemo stik, da je med nami manjša distanca. In to mi je všeč. Med prazniki je v zraku pozitivna energija, med nami krožijo lepe želje in spodbudne misli. Druženje doma na toplem s svojimi najdražjimi, ko dobro jemo, se pogovarjamo, zabavamo, se smejimo, obujamo lepe spomine, pojemo, igramo … kaj je lepšega na tem svetu!
► V naslednjih dneh se z agencijo Ronja Turizem odpravljate tudi na odprtje smučarske sezone v Dolomite, kjer bo tudi revija Lady. Česa se lahko veselimo?
Res je! Vsi skupaj se lahko veselimo druženja in nepozabnega žura, ki nas bo ogrel in nam vlil moči za nove smučarske podvige.
► Zima, sneg in mraz vas torej ne ustavita pri ustvarjanju dobre atmosfere in super žurke?
Veste, kako bom rekla ‒ naj bo zima, sneg, mraz, poletje, vročina, dež … za dobro nabrušeno žago ni ovir!!! Hahaha! Ta ga žaga do konca v vseh vremenskih razmerah. (smeh)
► Kako pa bi ocenili svoje smučarske spretnosti? Vas bomo videli na kateri od stez?
Moje smučarske spretnosti mi narekujejo, naj smučam tako, kot pojem v svoji pesmi “Dadi ladi”: “Lepo počasi o o ooo!” Ampak najpomembnejše je, da pridem dol! Tokrat se sicer na sedežnici ne bomo srečali, ker zaradi projektov, ki me čakajo v bližnji prihodnosti, niti pomisliti ne smem na smučanje ali karkoli podobnega, pri čemer bi se lahko poškodovala, mogoče pa se bom usedla v katero od koč na vročo čokolado in navdušeno mahala vsem, ki bodo smučali mimo. Da bomo vsaj lahko rekli, da smo se srečali na smučišču, hehe!
► Bo to prvič, ko boste nekaj dni ločeni od Karla?
Bilo bi prvič, a najverjetneje ne bo, saj sta babi in dedi vedno za akcijo in tako se bomo na odprtje smučarske sezone najbrž odpravili kar vsi skupaj. Ostali bomo še kakšen dan več in tako skupaj preživeli mini zimske počitnice. Ko bo čas za veliki žur, bodo šli najmlajši in najstarejši 'nina nana', jaz pa v akcijo! (smeh)
Besedilo: Anja P. Kontrec // Fotografije: Matic Bajželj, osebni arhiv